Lokacija: Cormons (Krmin) / Teatro Comunale di Cormons / Italija
Datum: četrtek, 24.10.2019
Koncertni nastop legendarnega kitarskega čudodelnika Johna McLaughlina v bližini naše zahodne meje je bil nekaj kar častilci jazz fusiona preprosto niso smeli zamuditi za nobeno ceno, saj podobnih priložnosti ni prav veliko. Tokrat se je glede na svoja leta izjemno čili in poduhovljeni 77-letni mojster jazz fusiona s svojo spremljevalno zasedbo The 4th Dimension mudil v italijanskem Cormonsu oz. po naše Krminu, ki se ponaša z gledališko dvorano Teatro Comunale v kateri občasno potekajo tudi koncertni nastopi različnih glasbenikov.
Ljubiteljev kitarskih virtuozov iz zlate dobe jazz fusiona tokrat ni iz tira vrgla niti izjemna nerodnost in počasnost lokalnih organizatorjev, katerim se je na pultu za vstopnice pokvaril računalnik in so nato za vsakega obiskovalca koncerta potrebovali skoraj po pol ure, da so mu izročili koncertno karto. Tovrstnih nevšečnosti smo nekako v Italiji od koncertnih organizatorjev že kar vajeni, zato se ob tem pripetljaju nihče ni pretirano vznemiril, ko smo še pred prihodom v dvorano slišali uvodne ritme Mahavishnu Orchestra klasike »Trilogy« s katero so John in njegovi The 4th Dimension odprli svoj koncertni nastop.
Obetal se je večer vrhunskega jazz fusiona kakršnega lahko pričara samo gospod McLaughlin s svojimi vselej eklektičnimi in temperamentnimi kitarskimi vragolijami. Johna v ‘električni ‘ izvedbi dandanes ni tako enostavno uzreti, medtem ko so preostali trije glasbeni virtuozi, se pravi angleški bobnar/klaviaturist Gary Husband (ex-Level 42), kamerunski basist Etienne Mbappe (ex-The Zawinul Syndicate) in indijski bobnar/tolkalist Ranjit Barot, ki je npaisal glasbo za številne indijske filme, prav tako glasbeniki, katerih ni moč videti na vsakem jazzovskem festivalu.
Husband, ki je sicer najbolj znan kot imeniten jazzovski bobnar, je pri 4th Dimension večinoma zadolžen za klaviature, le pri eni izmed izvedb ter med solo točko se je Barotu pridruži na dodatni bobnarski postavitvi. V tem večeru izkušeni vsestranski glasbenik res ni imel sreče, saj se mu je že pri tretji izvedbi podrlo stojalo za njegove ‘predpotopne’ klaviature, nakar je trajalo precej časa, da so odrski tehniki uredili stvari tako kot se zagre. John in oba člana ritem naveze se niso pustili zmesti in so v tem času improvizirali ter držali ritem dokler se Husband ni uspel vključiti nazaj v kompozicijo. Publika si je lahko oddahnila. Husbandovi simfonični aranžmaji so pomemben del The 4th Dimension zvoka, zato bi bilo brez njih nadaljevanje koncerta praktično nemogoče.
Sledila je skladba »Abbaji«, posvečena preminulemu indijskemu glasbeniku U. Shrinivasu, ki je bil najbolj znan po svojem igranju električne mandoline za mednarodno skupino Shakti s katero je gospod McLaughlin neločljivo povezan že več kot štiri desetletja. Tu je Barot, ki je skozi celoten nastop skrbel, da ni zmanjkalo megalomanskih bobnarskih solaž, poskrbel za temperamentne vokalne improvizacije, ki so značilne tudi za nekatere skladbe iz Shakti zapuščine. Z njimi nas je v tem večeru zabaval še nekajkrat, še posebno med solo točko, ko ga je Husband poskušal posnemati na tolkalih in sta uprizorila kratek vokalno-tolkalni dvoboj.
Johnovi The 4th Dimension so bili sicer najbolj prepričljivi tedaj, ko so dali prosto pot inteligentnim in variabilno začinjenim inštrumentalnim variacijam s pomočjo katerih so nas večkrat zazibali v popolni ambientalni trans. Še posebno nas je navdušila izvedba skladbe »Light at the Edge of the World« (original pripada Pharoahu Sandersu) z zanimivim, ezoteričnim uvodom na klaviaturah. S skladbo »The Men Who Knew-El Hombre Que Sabia«, ki se nahaja na solo albumu »Black Light« (2015), katero je John posvetil svojemu pokojnemu kameradu, pokojnemu španskemu kitarskemu virtuozu Pacu De Lucii, je koncert dosegel svoj klimaks. Z omenjenega albuma so izvedli tudi kompozicijo »Gaza City«, medtem ko je med ‘novejša’ dela spadala skladba »Call And Answer« z albuma »Now Here This« (2012). Največje presenečenje koncertnega večera je predstavljala nepričakovana izvedba Mahavishnu Orchestra standarda »Eternity’s Breath« z albuma »Visions of Emerald Beyond« (1975). Jazzovski gurmani so lahko ves čas uživali v Johnovi neukrotljivi kitarski mešanici izjemne tehnične izpopolnjenosti, prefinjenosti in spontatnosti, medtem ko z leti še zdaleč ni izgubil izjemne hitrosti ubiranja kitarskih strun.
Johnov koncert ne bi bil popoln brez izvedbe Mahavishnu Orchestra klasike »Miles Beyond« s kultnega albuma »Birds of Fire« (1973), ki spada med najboljša poglavja v zgodovini jazz fusion scene. John in tovarišija so svoj nastop zaključili z Mahavishnu Orchestra zimzelenom »You Know You Know« v katerega je gospod McLaughlin na vsesplošno presenečenje vtanknil nosilni rif Hendrixove skladbe »Purple Haze«. Še bolj nas je presenetil, ko je nenadoma v omenjeno klasiko vnesel znameniti »Smoke On The Water« rif, ki originalno seveda pripada skupini Deep Purple, kar za jazz glasbenika, ki se je v svoji karieri veliko družil tudi z rockerji sploh ni bilo tako nezaslišano.
John in njegovi pajdaši so bili nagrajeni z več kot zasluženim bučnim aplavzom, a s tem ‘komedije zmešnjav’ v tem večeru še ni bilo konec. Koncert je bil del lokalnega festivala jazza in vina, zato se je lokalnim organizatorjem zdelo pametno, da bi vse štiri glasbene korenjake po koncertnem nastopu nagaradili s kozarčkom belega vina. John in tovarišja se niso branili ‘žlahnte kapljice, medtem ko je organizatorka festvala delovala vidno poparjeno potem, ko so ji štirje virtuozi preprečili, da se pridruži skupinski zdravljici.
Vsi tisti, ki smo si po dolgem času, vse od njegovega nastopa v Kinu Šiška pred skoraj petimi leti, želeli Johna ogledati v električni izvedbi smo v tem večeru prišli na svoj račun. John je za 77-letnika v odlični formi in je brez kakršnih koli težav in odmora igral dve uri in pol na kar gotovo pomembno vpliva zdravo, asketsko življenje, ki se precej razlikuje od večine njegovih glasbenih sodobnikov. Nabor izvedb je bil ravno prav uravnotežen med Mahavishnu klasikami ter novejšimi deli, da smo se ponovno prepričali, da John ni obremenjen z glasbeno preteklostjo pa tudi ne s sedanjostjo. Vse to pomeni, da ga bomo lahko na koncertnih odrih gledali precej dlje od nekaterih njegovih nepozabnih glasbenih sodelavcev na čelu z Milesom Davisom, ki jih že zdavnaj ni več med nami.
Setlista:
1. Trilogy
2. Abbaji
3. Light of the Edge of the World
4. The Men Who Knew-El Hombre Que Sabia
5. Gaza City
6. Call and Answer
7. Eternity’s Breath
8. Miles Beyond
9. You Know You Know
Postava:
John McLaughlin – kitara
Gary Husband – bobni, klaviature
Etienne M’Bappe – bas kitara
Ranjit Barot – bobni, tolkala
avtor: Peter Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
