Lokacija: München / Backstage (Halle) / Nemčija
Datum: 08.10.2013
Vsaka koncertna turneja legendarnih rockovskih skupin, ki so svoje delovanje pričeli nekje v sedemdesetih (ali še prej), je lahko v novem mileniju tudi zadnja. Nikoli ne veš. Takšna je tudi nova turneja ameriških rockerjev iz kalifornijskega Oaklanda Y&T, ki se podijo po naši galaksiji od leta 1974 dalje. Če je takšna turneja potrjena za Evropo, je za nas dobesedno podarjena! V kolikor se pripeti, da je kakšen od potrjenih terminov takšne turneje tudi mesto München, pa je obisk pravzaprav obvezen!
Y&T uživajo v letih ponovne oživitve, to je nekje od leta 2002 dalje, status cenjene legendarne hard rock zasedbe, ki od leta 2008 dalje pravzaprav letno obiskuje tudi staro evropsko celino. Zasedba je zadnji studijski album izdala pred tremi leti. »Facemelter« je s strani Y&T prvi studijski album po 13. letni »abstinenčni krizi« izdajanja novega studijskega materiala. Leta hitro tečejo, skupina pa vsako od leta 2011 dalje, obeležuje tridesetletnice izdaj svojih kultnih albumov tako, da prikroji izbrani koncertni repertoar. Letos mineva 30 let od izdaje albuma »Mean Streak« (1983), ki velja za enega najbolj prepoznavnih albumov skupine do tega dne. Skupina je do letošnjega prihoda na evropska tla odigrala že izredno serijo koncertov na drugem koncu Atlantika in obenem pomembno ugotovila, da je ljubiteljem njene glasbe ljubše, v kolikor je Y&T repertoar sestavljen iz skladb, ki v repertoarju zaobjamejo širše obdobje delovanja skupine in ne le določenega albuma, ki bi bil odigran v celoti, od prve, pa do zadnje skladbe. Tako so Y&T stopili na nemški del turneje z repertoarjem, ki po pričakovanju obsega izvajanje materiala, izdanega na albumih med leti 1981 in 1990, s smiselnim vključevanjem novih skladb albuma »Facemelter« (2010), ki je klasičnim albumom po slogovni izkaznici tudi zelo blizu.
V Münchenu je pred Y&T nastopil nemški hard rock kvartet Hartmann, doma iz nemškega mesta Aschaffenburg. Vodi ga Oliver Hartmann. To je možakar, ki je v dobri dekadi novega milenija, ki se je kaj hito obrnila, v studiu sodeloval na kopici albumov različnih izvajalcev kot spremljevalni vokal ali kot del »zborovskega« barvanja skladb. Ti izvajalci so med drugim Edguy, Avantasia, Helloween, Primal Fear, Rhapsody, HammerFall, in tako dalje. Glasbeni specialisti pa ga nemara poznate kot nekdanjega člana nemških power metalcev At Vance, s katerimi je posnel pet studijskih albumov. Oliver Hartmann pa je pod avtorsko etiketo Hartmann do tega dne izdal tudi 4 studijske albume, zadnjega med njimi z naslovom »Balance« v letu 2012. V letošnjem letu je izšla celo njegova prva kompilacija »The Best Is Yet To Come«, ki pooseblja nabor najboljših trenutkov vseh štirih albumov skupine!
Kvartet v postavi Oliver Hartmann (vokal, kitara), Mario Reck (kitara), Armin Donderer (bas kitara) in Dario Ciccioni (bobni) se je izkazal za odlično solucijo, ko gre za izbiro skupine, ki mora odpirati koncert pred Y&T. Niti sanjalo se mi ni, kaj lahko pričakujem od skupine. In potem? Oliver se izkaže za briljantnega vokalista, za povrhu tega pa še za briljantnega kitarista. Oder je hitro postal ena sama figura. Figura karizmatičnega Oliverja. Vokalni kameleon, ki je lahko izvabljal avtoritativno čist in više uperjen vokal izrazitega melodičnega izkoristka, ki je takoj dal odgovor, zakaj je bil pri nemških power metal zasedbah v preteklosti tako iskan. Možakar pa zna to karakteristiko tudi obrniti drugače in postati čuteče subtilen, ko dodaja barvi večjo ali manjšo dozo grlenosti. Ob tem je Oiiver v celoti skrbel tudi za vse glavne kitarske solaže, kot tudi okrasne solistične pasaže. Trije pajdaši pa so mu zvesto sledili. Tega večera so Hartmann v celoti izvajali repertoar sveže izdanega kompilacijskega albuma »The Best Is Yet To Come«, kar pomeni hkrati to, da so bili v repertoarju enakovredno zastopani vsi štirje studijski albumi, ki jih je do tega dne skupina izdala. Oliver Hartmann nosi izreden občutek za gradnjo grabežljivih kompozicij. Izredno kompaktna in dinamična izvedba vrhunsko usklajenega kvarteta je uvodoma dostavila izjemno izkušnjo, ki je, kot že omenjeno, poskrbela tudi za tisti potihoma želeni občutek skladne navezave med predskupino in glavnim nosilcem večera. Če ste ljubitelj melodičnega hard rocka, obvezno preverite skupino Hartmann. Ne boste razočarani.
Y&T so druga zgodba. Ločena entiteta. Nobena skupina jim ni enaka. Svetovni unikat. Y&T je sicer najbolje gledati brez predskupine, čeprav so Hartmann v paketu z njimi suvereno funkcionirali. Zasedba je pred dvema letoma nastopala v mali beznici blizu münchenskega hrama kulture Kunstpark Öst, imenovani Garage Deluxe. Klub velikosti slovenskega Orto bara je takrat pokal po šivih, ljudje pa se v njegovi notranjosti nis(m)o mogli premikati. To pot je bil Backstage najmanj za polovico prazen. Še bolj zanimivo je bilo to, da je na koncert prišla precej spremenjena garnitura obiskovalcev, kot dan poprej, ko so na isti lokaciji nastopali Pretty Maids skupaj z Bonfire. Bolj kot ne le pravi hard rock veterani.
Dave Meniketti, mož ki bo 12. decembra letos napolnil okroglih 60 let, si z obiski svojih koncertov že davno tega ne beli več glave. Ko stopi na oder, izgine vse okrog njega. Ostane le glasba in on kot del glasbe. Gre za enega najbolj izpopolnjenih glasbenikov, ki poosebljajo v eni osebi čisto perfekcijo združevanja vrhunske kitarske igre in vokalne interpretacije! Žal na mestu vodje skupine, ki je v svoji dolgoživi karieri sicer prodala zavidljivih 4 milijonov plošč, pa obenem vselej ostajala »na obrobju«, recimo raje krivično spregledana in pravega priznanja, ne le za svoj opus, pač pa tudi za navdih, ki so ga Y&T s pojavom ponujali kasnejšim komercialno uspešnim »šminkam« druge polovice osemdesetih, nikdar niso prejeli. Od prvega trenutka pa do konca, ki odtehta preko debeli dve uri energično eruptivne izkušnje z Y&T, se Dave Meniketti prelevi v pravega odrskega peklenščka, ki mu pobalinstva nikakor ne primanjkuje. Da bo nadel nase šesti križ? Ni šans. S takšno potenco in sevanjem kreativne energije nikoli! Mož se preprosto odklopi. V sleherni točki. Spregovorijo le čustva in strast. Meniketti je perfekten primer popolne poosebitve izražanja strasti in emocije skozi jezik glasbe, imenovane rock ‘n’ roll. Že v uvodni Mean Streak je zasedba hipoma opozorila, da je perfektno izbrušena in da je Brad Lang potem, ko je leta 2010 v postavi zamenjal preminulega originalnega basista skupine Phila Kennemorea, postal njegov pravi naslednik. In da letijo Menikettiju prsti po kitarskem vratu v vseh variacijah, kot si jih zaželi že s prvo skladbo, je le izkazilo izjemne kilometrine, ki jo je ta glasbeni vešč že opravil v svoji 40-letni karieri glasbenega udejstvovanja. Dinamit, ki ga trosijo in zažigajo oder z njim Y&T, je izjemen. Težko opisljiv z besedami. Celoten kvartet tvori izjemne vokalne harmonije, ki ob vrhunski zvočni podobi, ki ga je tega večera ponudil Backstage, so-kreira optimum odrske predstave Y&T repertoarja. Tu je Daveov zvesti mojster na kitari John Nymann, sicer njegov srednješolski pajdaš in je že v osemdesetih občasno pomagal Y&T na poziciji klaviaturista. Ne smemo zaobiti pravega bobnarskega »mroža« Mikea Vanderhulea, ki s topovsko in natančno odmerjenimi zamahi kot za stavo trese vsebino moških hlač na prizoriščih! Ne. Tudi Backstage v tem ni bil nikakršna izjema.
Po tiho pričakovani uvodni Mean Streak so Y&T dostavili prvo prekrasno presenečenje koncertnega večera z izvedbo »Ten« (1990) klasike Hard Times! Raznobarvni repertoar je dejansko zaobjel vse »nosilne« albume Y&T kariere! Če se vrnem h glavni figuri večera Daveu Menikettiju, je možakar dostavil znova izjemno vokalno prestavo. Njegov vokal je možat, robat, poseduje tisti macho naboj in je izjemno predirljv, raje rečem močan. Dominanten. V njem je odločno urezana karakteristika grlenosti, ki jo Meniketti kot vokalist unikatne vokalne barve v jemanju verzov vrhunsko izkorišča. Težko je postaviti kitaro pred tako odličen vokal, kot je Menikettijev, vseeno pa je Meniketti seveda v prvi vrsti kitarski heroj. Možakar se prepušča užitkom. Komade Y&T na odru predrugačijo. Raztegnejo. Možakar si je vzel veliko časa za vrhunsko obdelavo skladbe, kot je Dirty Girl, ki je tako doživela skozi svoj razvoj najmanj pet solaž. Na trenutke je med solažami izgledalo, kot da Meniketti nikdar ne bo izpregel iz solaže. Trojec pajdašev ga opazuje na odru, čuječe oprezuje, kdaj bo vodja izpregel iz solaže, da ga pospremijo iz nje nazaj v vodilno frazo skladbe. Meniketti kot kitarist/vokalist v eni osebi ni izgubil niti kančka svojega izjemnega energetskega naboja, ne kančka svoje izjemne karakteristike. V vseh letih vztrajanja v glasbenem poslu. Je pa res, da je ob koncu koncerta rahlo pokašljeval. Dejansko je treba razumeti, da se glasbenik ob takšnem razdajanju vsekakor energetsko iztroši. Od tod verjetno le ena skladba v dodatku. Dve leti nazaj smo v klubu Garage Deluxe dočakali kar štiri skladbe v dodatku.
Y&T na odru že kake dve leti izvajajo tudi skladbo Squeeze z albuma »Earthshaker« (1981). Na tej točki je Meniketti dovolil to skladbo odpeti Johnu Nymannu, ki si ob tej priložnost da kopico duška teatralnosti in nadgradi zabaviščni vrtiljak koncerta Y&T. Ker je Meniketti na odru neustavljiv, mu mora preostanek ekipe slediti. Drugega mu ne preostane, sicer lahko izgubijo službo pri Y&T. Tako jih Dave v svoji podivjanosti dobesedno potegne za seboj in ni ga trenutka, da bi lahko uzrl Brada ali Johna, kako bi mirovala vsak v svojem kotu odra. Y&T ostajajo popoln energetski torpedo, ki niti za delček sekunde koncerta ne miruje.
Mojstri ostajajo mojstri! Skupina praznuje prihodnje leto 40. obletnico delovanja. Enega od koncertov načrtovanih na Japonskem, naj bi Y&T izkoristili za snemanje novega koncertnega dokumenta. Zgodbe torej še zdaleč ni konec. Po užitem v Münchnu nikakor ne. Y&T neukročeno srce podivjanih mladostnikov žene dalje v 40. rojstno leto. In vsa ta leta se veščih glasbenih modrecev zlepa ne primejo. Koncertna skušnjava z Y&T ostaja za pravovernega hard rockerja tako tudi v novi dobi obvezno doživetje! Izkušnja, ki te strezni. Izkušnja, ko se srečaš s skupino, ki od sebe da vse. In deliš vso njeno srčnost, ki jo seva pristna ljubezen do magije glasbe, kot jo ustvarja! Neprecenljiva vrednost izkušnje, lahko rečem dobesedno nenadomestljiva v svoji edinstvenosti. To je točka popolne pristnosti, ko rečeš, da si od skupine dejansko prejel največ, kar ti sploh lahko da.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
HARTMANN:
1. Right Here Right Now
2. The Sun’s Still Rising
3. All My Life
4. Like A River
5. After The Love HAs Gone
6. From Outta Space
7. Don’t Give Up Ypur Dream
8. Alive Again
9. Out In The Cold
Y&T:
Intro (Highway To Hell/From The Moon)
1. Mean Streak
2. Hard Times
3. Don’t Be Afraid of the Dark
4. Don’t Stop Runnin’
5. Black Tiger
6. Dirty Girl
7. Midnight in Tokyo
8. How Long
9. Lipstick and Leather
10. Hurricane
11. Winds of Change
12. Contagious
13. I Want Your Money
14. Rescue Me
15. I’ll Cry for You
16. Squeeze
17. Summertime Girls
18. I Believe in You
19. I’m Coming Home
—dodatek—
20. Forever
