Založba: Karisma Records
Datum: 23. 10. 2020
Produkcija: Wobbler
Dolžina albuma: 45.51 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 10/10
Norveški progrockovski revitalisti Wobbler, ki so svoj pohod na vrh sodobne progresivnorockovske scene začeli leta 1999, so se vrnili z novim albumom, ki se imenuje »Dwellers of the Deep«. Na njihovem petem studijskem albumu in nasledniku mojstrovine »From Silence to Somewhere« (2017) se nahajajo ‘samo’ štiri kompozicije, vendar se, z izjemo »Naiad Dreams«, ki je dolga dobre štiri minute, vse ponašajo z zavidljivivo dolžino.
V skladateljskem in aranžerskem pristopu Wobbler so že od nekdaj prevladovali vplivi ‘starega, dobrega’ starošolskega progresivnega rocka zato je v njihovi glasbi moč v trenutku zaznati vplive skupin kot so Gentle Giant, King Crimson, ELP, Yes, Caravan, Gryphon in PFM, če se našteje le nekatere najbolj vplivne. Vplivi Gentle Giant so še posebno očitni zaradi pogoste uporabe kontrapunktov pri ritmičnih prehodih, baročno-svečanih simfoničnih aranžmajev, mogočnih večglasij ter predvsem na račun vokalnega pristopa pevca Andreasa Wettergreena Strømmana Prestma, ki po barvi glasu močno spominja na Dereka Shulmana. Obenem Wobbler prisegajo na ‘prazogdovinske’ klaviature kot so melotron, minimoog, hammond orgle, rhodes, klavinet ter ARP in se popolnoma izogibajo sintetizatorski tehnologiji nastali po letu 1975. Tudi v produkcijskem oziru »Dwellers of the Deep« zveni kot, da bi bil ustvarjen nekje na začetku sedemdesetih.
Vse te vplive Wobbler usepno združujejo z značilno skandinavskim pristopom kar se tiče ustvarjanja raznovrstnih venar pogostokrat mračnih ambientalnih nians ter vse to okronajo z izjemno tehnično izpiljenostjo članov banda. Po izidu albuma »From Silence to Somewhere«, ki je bil po mnenju številnih kritikov najboljši progrockovski album leta 2017 in jim je po dolgih letih skoraj popolne obskurnosti prinesel nekaj zaslužene publicitete, je Wobbler čakala težka naloga, da ustvarijo dosežek, ki bo uspešno nadaljeval imenitno zapuščino omenjene mojstrovine ter nadaljeval status skupine kot najbolj ‘vroče’ med sodobnimi progrockovskimi revitalisti. To se je norveškim mojstrom obujanja starošolske prog rock magije z »Dwellers of the Deep« v celoti posrečilo in novi album je vsaj tako dober kot predhodnik, če ne celo na nekaterih mestih boljši.
Uvodni ep »By the Banks«, ki izžareva izjemno sposbnost te skupine, da kompleksno kompozicijo združijo z melodičnimi aranžmaji ter hipnotičnim vzdušjem, je odigran z izjemnim žarom, tehnično preciznostjo, ritmično igrivostjo, aranžersko subtilnostjo in vokalno izbornostjo ob kateri bodo uživali vsi ljubitelji starošolskega prog rocka. Wobbler besedila so pogostokrat abtraktna, mistična, surealistična in ‘na prvo žogo’ težko razumljiva in bi jih verjetno požegnala tudi lliterarna avtorja Alice v Čudežni deželi in Čakajoč Godota vendar je prav to njihova glavna privlačnost. Kljub temu, da so določeni vplivi prej naštetih prog legend ves čas zaznavni pa ni nobeni kompoziciji na »Dwellers of the Depp« moč očitati kopiranja ali tega, da smo neakj identičnega že slišali na ploščah, ki so bile ustvarjene pred petdesetimi leti.
Naslednji ep, »Five Rooms«, se odpre z melanholičnimi večglasji, ki napovejo dramatično nadaljevanje s poblaznelimi ritmičnimi stampedi, krepkimi kitarskimi pasažami, eklektičnimi klaviaturskimi potezami in skorajda paranoičnim pevskim pristopom pevca Prestma. Slednji s svojo vokalno ‘raztegljivostjo’ in iskrivo karizmo ves čas skrbi, da kompozicijam na »Dwellers of the Deep« ne zmanjka duše. Tudi inštrumentalne sekcije izpadejo briljantno, medtem ko se skozi celotno kompozicijo ob ambientalni raznovrstnosti ves čas nekaj dogaja tako, da ni moč zaznati niti enega dolgočasnega trenutka. Zaključni del v marsičem zveni kot bližnje srečanje med Caravan in Gentle Giant.
»Naiad Dreams« je akustično usmerjeni dosežek z močnim pastoralno-eteričnim ambientalnim elementom, ki predstavi ne prav pogostokrat izpostavljeno romantično plat skupine. Uvrstitev akustično usmerjene romantične balade med epske pustolovščine spominja na običajno prakso skupin King Crimson in ELP na začetku sedemdesetih.
Zaključna stvaritev »Merry Macabre«, kjer se mešata melanholično-mračen in pozitivistično-svečan ambient, je najbolj ambiciozen in kompleksen izmed treh epov na »Dwellers of the Deep« ter se ga lahko brez oklevanja uvrsti med najboljše stvaritve v dosedanji Wobbler povesti. Po kratkem klaviaturskem uvodu nastopi udarna sekcija, ki bi bila z drugačnim vokalnim pristopom in sodobnejšim klaviaturskim naborom, že skorajda na meji prog metala. Tu Prestmo z izjemnim zanosom demonstrira ves svoj vokalni talent, medtem ko se sčasoma izoblikuje svečana in obenem skorajda zlovešča atmosfera te ambientalno izjemno večplastne kompozicije.
»Dwellers of the Deep«, eden izmed glavnih kandidatov za najboljši progresivnorockovski album leta 2020, je še utrdil status Wobbler kot trenutno najbolj ‘vroče’ prog revitalistične skupine. Zakaj so progrockovski glasbeni kritiki to izjemno talentirano skupino šele zdaj začeli odkrivati in jo nenadoma kovati v zvezde ostaja ena izmed nerazrešljivih ugank glede na to, da so ustvarjali odlično glasbo že od svojega prvenca »Hinterland« (2005) dalje, vendar to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da so Wobbler z »Dwellers of the Deep« ustvarili še eno mojstrovino. Skorajda neverjetno vendar resnično: verjetno najbolj vznemirljiva progrockovska plošča leta 2020 ne prihaja iz Velike Britanije, ZDA, Švedske, Nemčije ali Italije, temveč iz Norveške.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. By the Banks (13:49)
2. Five Rooms (8:28)
3. Naiad Dreams (4:24)
4. Merry Macabre (19:00)
Zasedba:
Andreas Wettergreen Strømman Prestmo – vokal, kitara, ksilofon, tolkala
Geir Marius Bergom Halleland – kitara, spremljevalni vokal
Kristian Karl Hultgren – bas kitara, bas klarinet, basovski snemalnik
Lars Fredrik Frøislie – klaviature, spremljevalni vokal
Martin Nordrum Kneppen – bobni, tolkala, snemalnik
