Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 22. 1. 2021
Produkcija: Wig Wam
Dolžina albuma: 47.31 min
Zvrst: Melodic Rock / Glam Metal
Ocena: 8.0/10
Wig Wam, norveški rockerji, ki so v začetku novega milenija s takrat vročimi glam metal rock revival manevri dvigovali precej prahu na sceni in si zagotovili konkretno prepoznavnost – ujeli so namreč prvi vlak revivala v žanru, ki je postal skozi devetdeseta povsem pozabljen-, se po kar dolgem premoru, vračajo z novim albumom »preživetvenega« naslova »Never Say Die«. Wig Wam so stali iin ostali. Ali pa padli in se pobrali. V vsakem primeru so preživeli.
Dva izvrstna albuma, prvenec genialnega naslova »667 Neighbour of the Beast« in naslednik, sicer RockLine-ov letnik 2006 »Wigwamaina«, sta skupino nosila na nogah in krilih zavidljivega uspeha, nasploh pa so Wig Wam s skladbo In My Dreams s katero so Wig Wam zastopali leta 2005 Norveško na Evroviziji. Tistega leta so zmagali finski Lordi in za revival glam metala, sploh s čim več šeme in šminke, se je prižgala zelena luč. Gorela je kratek čas, Wig Wam pa so se znašli v pravem trenutku na pravem mestu. Bend je tako izdal prvenec znova. V drugačni verziji. Pod drugim imenom »Hard To Be A Rock’n’Roller…In Kiev«, na katerega je bila vključena tudi In My Dreams.
No tretji in četrti album sta odražala zorenje skupine, nista pa več prekipevala od tiste zaletave, arogantne skorajda blago naivne in pootročene angažiranosti, ko sanjaš, da lahko tvoj entuziazem nadvlada in osvoji vse. In tako prekipevaš od vsega pozitivizma, obenem pa postaneš za zle duše tudi hitro ranljiv. Oba še vedno dobra albuma, sta nagovarjala torej bolj prizemljeno, nista več postregla s tistimi prebitki testosterona, kot prva dva albuma, po Wall Street (2012), ko so že vsi pozabili na Wig Wam, pa so se ti čudežno dvignili in z »Never Say Die« odločili doseči »nesmrtni«.
Na njem se zorenje nadaljuje in današnji Wig Wam so prej zvočno in energetsko bliže kakšnim Eclipse, kot svojim zgodnjim časom. Torej so se intenzivneje spogledali s sferami melodičnega heavy metala in heavy rocka. Deset vokalnih komadov, en instrumental in (nebodigatreba) intro, je vsebina novega izdelka, ki v večjem delu razveseljuje z dejstvom, da so Wig Wam znova izbrusili točke do skandinavske perfekcije, kjer kraljuje srž po plasiranju zapomnljivih in hipoma sledljivih melodičnih napevov (karizmatičnih refrenov), kar je tudi glavna atrakcija tega albuma. Obenem je treba priznati da je kitarist »Teeny« (pravo ime: Trond Holter) zrelostno dodatno napredoval, zato je vredno posvetiti pozornost poslušanju njegovih kitarskih vragolij, dodatnih kitarskih vložkov in okraskov, predvsem pa kitarskemu soliranju, ki je prava poslastica albuma »Never Say Die«.
Wig Wam so z »Never Say Die« spravili od sebe, glede na pričakovanja in glede na pretekli opus, najbolj naježen in mračen album kariere. Četudi nagovarjajo nekatere skladbe še vedno s pobalinskimi naslovi in porednimi besedili (Dirty Little Secret, Hard Love), odzvanja fraziranje z razvojem vokalnih in vodilnih melodij, sicer hvaležno pompozno, le da je ta pomp tokrat odet v karakter mračnejšega drama teatra. Zadnji komad Silver Lining je poteza preveč in k sreči, da je postavljen na rep. Pred dvajset in več let, bi vsaka skupina tak komad postavila na b-stran kakega singla in le redko na album. Vseeno je lepa točka, prikazuje mehkejšo subtilnejšio plat vokalne avre vokalista Glama (pravo ime: Åge Sten Nilsen), ki pa jo zlasti v izhodnem delu krona zabavni pletež kitarskih vraž. Vendar v teh konkretnih šestih minutah takšna skladba ne pove ničesar, kar bi zamajalo zemeljsko os, ali vsaj narahlo privzdignilo eno od obeh obrvi. Če k temu prišteješ instrumental Northbound, ki potrjuje, da je Teeny odraščal ob liku in delu Van Halen, in enominutni uvod, je tiste najbolj zanimive glasbe, na katero so čakali (preživeli) ljubitelji skupine devet let, le 35 minut.
Kakorkoli. »Never Say Die« je album, ki izraža nadaljnje zorenje skupine, prinaša odmik v bolj trde in mračne vode dramatiziranja vzdušij ter v sfere bliže melodičnemu rocku in kar je glavno. Vrača bend med žive. Upajmo, da nekoč znova tudi na koncertne odre.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Second Crusade (Intro)
2. Never Say Die
3. Hypnotized
4. Shadows Of Eternity
5. Kilimanjaro
6. Where Does It Hurt
7. My Kaleidoscope Ark
8. Dirty Little Secret
9. Call Of The Wild
10. Northbound (Instrumental)
11. Hard Love
12. Silver Lining
Zasedba:
Glam (Åge Sten Nilsen) – vokal
Teeny (Trond Holter) – kitara
Flash (Bernt Jansen) – bas kitaa
Sporty (Øystein Andersen) – bobni
