Lokacija: München / Zenith Halle / Nemčija
Datum: petek, 20.11.2015
Nastopajoči: Motörhead, Saxon, Girlschool
Motörhead, Saxon in Girlschool na skupni turneji. Tri skupine katerih vezi so čvrste in prepletene še od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na zrela leta so se znova domenili, da obredejo novo skupno turnejo. Že leta 2013 je bilo domenjeno, da igrajo Motörhead in Saxon novo skupno turnejo po Evropi. A se je zavoljo zdravstvenih težav železnega kanclerja Lemmyja Kilmistra ideja nekoliko sfižila. Terminsko zavlekla. Sprva prestavila na pomladni čas 2014, potem pa bila kasneje v celoti odpovedana. Ko se je železni kancler končno spravil za silo k sebi, pa so Motörhead pričeli s snemanjem novega albuma. Skupno 22. studijski album »Bad Magic« je izšel konec letošnjega avgusta, za Motörhead pa je že severnoameriški del turneje, na kateri so morali Motörhead tri koncerte prekiniti ali odpovedati. A Lemmy ne pozna umika. Tako so na nemško-skandinavski del nove evropske turneje krenili Motörhead, kot da ni nobenih zadržkov, povsem neobremenjeno, v sozvočju z življenjsko rutino. V profesionalnem oziru je to seveda pravzaprav edino smiselno. Je pa to način življenja te skupine. Točneje povedano Lemmyjev način.
V Münchnu so Motörhead napovedali kar dva zaporedna koncertna termina na istem prizorišču. V dvorani Zenith Halle. Oba termina sta bila popolnoma razprodana. V naprej. Človek bi ostal kar na obeh, a mu je natrpan koncertni urnik, ki je veleval obvezen ogled koncerta Whitesnake v Zagrebu, dne 21.11.2015, to le delno omogočal.
Zavoljo dnevnih težav, ki jih je načelo slabo vreme (dež, sneg), nadalje poostren nadzor na nemško-avstrijski meji, kjer je bilo treba prišteti krepki dve uri zamude ter tradicionalno izgubljanje po Münchnu med iskanjem dvorane (za kar po vseh letih obiskovanja te dvorane ni več opravičila), je RockLineov dvojec brez krmarja prispel na prizorišče potem, ko so Saxon že odigrali prvo tretjino svojega koncerta. Sicer britanski veterani niso priredili posebnega presenečenja. Svoj nastop so opravili zelo rutinsko. Predvidljiva set lista v kateri so se znašli trije povsem novi komadi iz svežega novega studijskega albuma »Battering Ram« (2015 ) in kultne klasike železnega repertoarja osemdesetih, opozarja na to, da je skupina postala skozi leta ležerna in skrajno rutinirana. Kopico materiala, ki so ga Saxon ustvarili v devetdesetih in velja za odličnega, žal ne dobi priložnosti, da bi ga slišali v živo. Škoda. Nemška publika, ki je že davno tega Saxon posvojila za »nemško skupino«, je bila v skladu s tradicijo in pravo koncertno nemško maniro strogo spoštljiva do skupine in ji izkazala več kot odličen sprejem ob katerem je nosila Biffa in ekipo skozi nastop visoko na krilih svojih rok. Nemška zvestoba do groba drži torej lik skupine Saxon neomadeževan tudi na zrela leta, ko je skupina dosegla vse, kar se doseči da in si posebnih ustvarjalnih podvigov in izzivov, niti ne želi naprtiti na pleča.
Drugače pa je bilo, ko so na oder stopili Motörhead. Tokrat brez uvodnega pozdrava Lemmyja. Na gosto megleni oder so planili ob zvoku dobro znanih siren, ki obveščajo o bombnem napadu. Bomber. Tu so! Nad trojico prirejena maketa dvomotornega bombnika iz druge svetovne vojne, po vzoru modela Heinkel He-111, kovinskega ogrodja obloženega z reflektorji, fantje pa, kot po pričakovanju, nad material pač s polnim zaletom! Glede na zadnje prigode, je bilo večina oči uprtih prvenstveno v neizpodbitni in edinstveni lik prve in nemara edine prave ikone rocka, Iana Lemmyja Kilmistra. Tršata pojava zadržuje vokalno moč, pa tudi igranje bas kitare. Koncert je prirejen tako, da si lahko mož nabira sproti moči. Repertoar je sestavljen izmenično. Hitri skladbi sledi počasnejša in tako dalje. Prav tako so na točkah koncerta umeščene solaže na bobnih in kitari, prav tako pa je skrajšan tudi obvezni dodatek vsaj za eno skladbo.
Uvod se je obrnil hipoma, pred izvedbo Metropolis sta se Phil in Lemmy teatralno prijela z mezinčki za roki in ju dvignila visoko v zrak. Ko se je Phil pomaknil na svojo desno stran odra, je držal Lemmy nekaj časa desnico visoko v zraku, stisnjeno v pest. Edino novo skladbo iz albuma »Bad Magic«, ki so jo Motörhead zaigrali v tem večeru When The Sky Comes Looking For You, je nasledil še en zimzelen Over the Top. Lemmy je pred izvedbo skladbe skupaj s pomočjo Phila sprovociral publiko naj spravi od sebe nekaj hrupa. To zares ni bilo težko doseči. Lemmy je potem dejal, da posveča skladbo vsem, ki so ustvarili hrup: »This song is dedicated to all, who made fuckin’ noise then!« Presenečenje v set listi je to pot predstavljala skladba albuma »Antoher Perfect Day« (1983) z imenovana Rock It. Ta album je v zadnjih letih prejel torej nekakšno spoštovanje tudi s strani fanov. Ko je izšel, so ga kritiki raztrgali, saj je bil za takratne Motörhead standarde enostavno predober, vendar je prestal preizkus časa in končno dobil svojo veljavo in ceno, zato je bend zadnja leta na svoje koncertne nastope rad vključeval skladbe s tega albuma. Uničevalni Orgasmatron je ovil megleno prizorišče v temno zeleno barvo, medtem ko je Dr. Rock služil Lemmyju da malo predahne, med solažo vpeto v skladbi, pa je Mikkey Dee neusmiljeno lomastil po bobnih.
Ura in deset minut regularnega dela. Bend je v zaključku usekal nesmrtni Ace Of Spades, ljudem v prednjem delu dvorane, pri odru, se je še enkrat skrajno odbliskalo v že dodobra skisanih glavah – prizorišče je namreč znova delovalo, kot bitka za Vaduz iz prve svetovne vojne. Energija, kot jo lahko samo želiš na Motörhead koncertu. Obvezni dodatek je združil še en kontrast počasne in hitre skladbe. Akustični Whorehouse Blues z Lemmyjem na orglicah (Mikkey Dee je pomagal na akustični kitari), temu pa je sledil zaključni tornado z Overkill in tremi podaljšanimi izhodi iz skladbe. Tudi med Overkill se je improvizirani bombnik nad odrom znova prebudil in pričel divje opletati levo in desno.
Koncert je trajal uro in 20 minut. Dejstvo je, da Lemmy ne izgleda najbolje. Bojim se in tega si res ne želim reči, a občutek je, da se počasi poslavlja. Med koncertom je zvozil nastop povsem suvereno. Z močjo. Pričakovano in zahtevano močjo. Kot od nekdaj. Modro je razporedil energijo in varčeval z močjo. A sama pojava Lemmyja, od drže, videza, energije ki jo seva na odru, vse to daje slutiti, da je edinstvena ikona rock’n’rolla, ki bo konec decembra letos napolnil 70. let, pri svojem koncu. Medtem se nemško-skandinavski del turneje nadaljuje. Neprekinjeno. In upajmo, da bo tako tudi ostalo še naprej. Lemmy in kompanija so potrdili koncerte tudi za prihodnje leto. Februarja sledi med drugim tudi nastop na Dunaju, pa Bolzanu (na južnem Tirolskem). Vredno si je ogledati koncert skupine Motörhead. Od nekdaj je tako bilo in tudi v letu 2015 ni nič drugače. Uživajmo dokler še lahko, ali kot veleva uvodna parola novega albuma “Bad Magic”: “Zmaga ali smrt!”
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
MOTÖRHEAD:
1. Intro
2. Bomber
3. Stay Clean
4. Metropolis
5. When the Sky Comes Looking for You
6. Over the Top
7. Guitar Solo
8. The Chase Is Better Than the Catch
9. Lost Woman Blues
10. Rock It
11. Orgasmatron
12. Doctor Rock (plus solo bobni)
13. Just ‘Cos You Got the Power
14. No Class
15. Ace of Spades
—dodatek—
16. Whorehouse Blues
17. Overkill
SAXON:
1. Battering Ram
2. Motorcycle Man
3. Sacrifice
4. Power and the Glory
5. Queen of Hearts
6. The Devil’s Footprint
7. Heavy Metal Thunder
8. 20,000 Ft
9. Princess of the Night
10. Wheels of Steel
11. Crusader
12. Denim and Leather
GIRLSCHOOL:
1. C’mon Let’s Go
2. Kick It Down
3. Come, the Revolution
4. Take It Like A Band
5. Future Flash
6. Watch Your Step
7. Race with the Devil
8. Emergency
