Nastopajoči: Suffocation, Cephalic Carnage, Havok, Fallujah
Lokacija: Ljubljana / Gala Hala / Slovenija
Datum: torek, 04.06.2013
The Boys Are Back In Town so leta 1976 peli Thin Lizzy, legendarni newyorški velikani death metala pa to brutalno zakrulili ob svojem že tretjem povratku v našo prestolnico. A ni važno kolikokrat se Suffocation vrnejo, saj so vedno pričakovani odprtih rok in z velikim veseljem domače death metal srenje. Ne nazadnje pač niso bend tipa Amon Amarth ali Korpiklaani katerih »en koncert preveč« je bil že njihov prvi, hehe. Tokrat so se newyorčani vrnili z novo ploščo Pinnacle of Bedlam, novo in veliko bolj primerno zamenjavo za manjkajočega Franka Mullena ter tremi predskupina, ki so obetala dobro ogrevanje pred titani death metala.
Priložnost ogrevanja publike je na tokratni turneji dobila mlada ameriška zasedba, ki ne nosi turbanov in ne izvira iz Iraka, kljub temu pa si je nadela ime Fallujah. Po svojih besedah zaradi tega ker so odrasli v svetu po 11.septembru, iraško mesto Fallujah pa je bilo med drugo zalivsko vojno mesto, ki je utrpelo največ uničenja ter človeških žrtev na obeh straneh. Američani so letošnjega aprila izdali EP –Nomadic-, s katerega so odigrali dve tretjini skladb, ostalo pa so predstavljali komadi s prvenca The Harvest Wombs. Ime Fallujah je pred koncertom predstavljajo dokaj solidne obete, ki pa jih je zasedba, ki preigrava atmosferični/tehnični death metal z močnimi modernimi vplivi in vplivi metalcorea, upravičila le delno. Večinoma na rovaš izredno slabega zvoka zaradi katerega se ni dalo razločiti vseh kompleksnih nians kitarsko-basistične naveze. Na površje so tako priplavale zgolj »klaviaturske«, atmosferične solaže, ki so v veliki večini zvenele kot uboga kopija Cynic, rezultat nerazločnega rohnenje enoličnega vokala ter ostalih inštrumentov pa je bil en sam kaotičen šundr. Lepo je, da zasedba, ki prihaja iz San Francisca ni le še ena izmed mnogih thrash metal zasedb iz tega področja, a da bi Fallujah pustili vsaj tolikšen pečat kot kateri izmed njihovih someščanov pa bo potrebno postoriti še marsikaj.
Prav thrash metal pa preigrava zasedba, ki je naslednja stopila na oder in vnovič pozdravila slovensko publiko. Havok iz Denverja so namreč lanskega maja lužico krvi pustili na istem kraju zločina (21.5.2012 so žgali z Goatwhore in 3 Inches of Blood), tokrat pa so se v Ljubljani oglasili tik pred izidom nove plošče Unnatural Selection, ki izide konec meseca. Od Havok se je pričakovalo veliko in ameriški thrash norci so brez večjih težav upravičili ime ene boljših modernih thrash metal zasedb. Presenetila je tudi publika, ki je fante pod vodstvom rjovečega vokalista/kitarista Davida Sancheza, vneto in zvesto spremljala od prvih tonov. Zakaj pa so Havok nekaj najboljšega kar je moč najti v modernem thrashu? Ker jih podobno kot Warbringer odlikuje nebrzdana energija, surovost, agresija in hitrost, poleg tega pa še dobra tehnična izvedba in odlična live prezenca. Havok so se v svoje dobre pol ure tako zagnali kot lačni morski pes na nič hudega slutečega plavalca in nas do kosti oglodali z rušilci D.O.A., Covering Fire in Scumbag in Disguise. Ni pa norela le publika, saj so bili Američani prav tako energični in divji; manjkale niso ne počene strune ne po zraku leteči mikrofoni! Odličen zvok, ki je v ospredje porinil tako mesoreznico rifov in precej izvirne solaže (ki so jih spremljale nore grimase kitarista Reecea) kot tudi bobnečo ritem sekcijo (prednjačilo je predvsem noro bobnanje!) je bil pika na i koncertu, ki je verjetno še nadgradil prvega.
S črne, thrasherske ovce večera smo se s someščani Havok, Cephalic Carnage vrnili na pota brutalnejšega death/grind metala. Zidovi Gale hale že od zadnjega nastopa Američanov niso slišali takega glasbenega tehničnega mindfucka, ki mu fantje pravijo hydrogrind kar označuje mešanico death metala in grinda ter večnih romanc o marihuani. Kot večno tretji nastopajoči (tokrat so Cephalici v Gali hali že tretjič nastopili, hja, tretji po vrsti) so ušesno maslo publike zatresli s potentno mešanico death metala in grinda, ki ju nadgrajujejo jazzovske strukture, stalno menjavanje ritma in tempov, tehnične, atonalne in disonančne kitarske linije, živalsko bobnanje, ki mu svoje doda še izredni basist na šeststrunki Nick Schendzielos. Cephalic Carnage že tako razgibani in pestri glasbi dodajo še kakšen sludge in doom dodatek in mera je polna. A ne za Cephalic Carnage, saj ti napadejo še z dvojnimi vokali, ki si jih izmenjaje podajata Nick in glavni cookie monster Lenzig Leal, brez dvoma eden najboljših in najzabavnejših frontmenov ekstremnega metala. Tako je večkrat pozval h kajenju trave ali »travke« (ki so ji obvezno posvetili romanco Kill For Weed), zabaval s flamenko medvložki ter sploh vsemi odpiljenimi nagovori. Cephalic Carnage so predstavili prekajeni opus s šestih studijskih plošč za dodaten užitek pa za zaključek nasmejali še z noro parodijo na black metal – Black Metal Sabbath – med katero so si nadeli maske s corpse paintom, nete in špice, Nick pa apokaliptično rezgetajočo masko konjička z obveznim repkom. Če kdaj stopite v sobo s petimi do onemoglosti zapohanimi tipi, ki si ob spremljavi psihopatske glasbe zvijajo že n-ti joint potem veste, da ste lahko le v družbi Cephalic Carnage. “Squel piggy!”
Nato pa še vnovič pričakovani vrhunec z velikani death metala Suffocation. Ni važno, če se legendarni newyorčani s praktično vsako turnejo ustavijo pri nas, to mogočno zasedba prav vsakič pričakujemo kot otrok kepico sladoleda. Ker vemo, da bodo vsakič dali vse od sebe in odigrali death metal koncert kot se spodobi. Suffocation so tudi tokrat žal nastopili brez legendarnega frontmena Frank »The Tank« Mullena, v čigar čevlje je to pot stopil prav tako (vokalno) brutalni John Gallagher (Dying Fetus). Izbira je bila na začetku morda vprašljiva zaradi tega ker je bila neznanka Gallagherjev odrski nastop – pri Dying Fetus tega namreč ni, saj ves čas stoji kot vkopan pred mikrofon. Bal sem se, da bo tudi pri Suffocation stal kar za stojalom mikrofona, a sem se na veliko veselje motil. Gallagher se je gibal kot norec na speedu, poskrbel za dobro povezovanje programa, predvsem pa za fantastično vokalno predstavo, ki je bila prav tako brutalna, agresivna in prepričljiva kot Frankova. Predstava ostalih članov pa tako ali tako ni bila nikoli vprašljiva. S tehnično superiorno izvedbo so znova prepričali Terrance Hobbs in Guy Marchias, ki sta stregla glavo sekajoče rife, odlično pa se je izkazal tudi povratnik, bobnar Dave Culross. Prav zaradi njega smo verjetno fasali dva komada z EPja Despise the Sun, na katerem je igral, in si vratove polomili ob večni death metal himni Catatonia ter Funeral Inception. Nekoliko čudno in neznano je zaradi poškodbe vratu izpadel basist Derek »bobblehead« Boyer, čigar čupanje je sicer šolski vzor tega početja, a je kljub temu odbasiral tako kot zna. Gallagher je z veliko mero spoštovanja pristopili tudi ostalega odigranega materiala, med katerim so se odlično obnesli tudi tornadi z aktualne plošče Pinnacle of Bedlam, predvsem pa je dokazal da je stokrat boljša izbira kot štorasti Bill Robinson (Decrepit Birth), ki je s Suffocation nastopal ob njihovem zadnjem obisku v Ljubljani. Temu primeren je bil tudi odziv publike, ki je poskrbela za spontano moshanje in verjetno podrla rekord v stagedajvanju, ki se ga ni sramoval niti nežnejši spol! Suffocation znova in znova dokazujejo, da so in ostajajo neustavljiva death metal sila in da ostajajo trdno zasidrani v krvavem tronu death metala!
avtor: Rok Klemše
fotografije: Nina Grad
FALLUJAH:
1. Alpha Incipient
2. Venom Upon the Blade
3. Become One
4. Cerebral Hybridization
5. Assemblage od Wolves
HAVOK:
1. Covering Fire
2. Point of No Return
3. Scumbag in Disguise
4. Unnatural Selection
5. D.O.A.
6. Time Is Up
CEPHALIC CARNAGE:
1. Raped By An Orb
2. Divination & Volition
3. P.G.A.D.
4. Endless Cycle of Violence
5. Warith
6. Warbots A.M.
7. Kill For Weed
8. Lucid Interval
9. Black Metal Sabbath
SUFFOCATION:
1. Thrones of Blood
2. As Grace Descends
3. Catatonia
4. Funeral Inception
5. Rapture of Revocation
6. Liege of Inveracity
7. Pierced From Within
8. Purgatorial Punishment
9. Mass Obliteration
10. My Demise
11. Infecting the Crypts
