Nastopajoči: I Am / Rivers Of Nihil / Fit For An Autopsy / Carnifex / Thy Art Is Murder
Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: ponedeljek, 10.02.2020
Deathcore scena se očitno še ni izpela. Nastajajo nove skupine, ki kažejo tudi nove manevre v zvrsti, za katero mnogi menijo, da ni ravno inovativna. Določene skupine so postale močno prepoznavne. Med njimi so tudi avstralski Thy Art Is Murder, ki so v zadnjih desetih letih pridno ustvarjali in se promovirali po mnogih turnejah. Leta truda so se poplačala, Thy Art Is Murder so začeli polniti vedno večje dvorane ter razprodajati koncerte. Tretji obisk skupine v Sloveniji je obetal, a za razprodano dvorano še ni bilo. Vsekakor pa je bila dvorana vidno polna.
Na sporedu je bilo kar pet skupin, zato se je koncert pričel malce bolj zgodi. Prvi so se predstavili teksaški death metalci I AM, ki so izgledali, kot da bi prišli s teksaške kmečke veselice. Skupina prisega bolj na preprostost. Ob deathcore elementih je bilo s počasnimi kitarami, preprostimi ritmi zaznati vplive stare šole. Teksaški kvintet je dal dostikrat v ospredje groove dele v stilu Pantere in počasne pasaže v stilu Obituary, kaj hitrejšega pa je spominjalo celo na Cannibal Corpse. Kljub naštetim vplivom I AM niso navdušili večine. Mogoče so bile skladbe preveč enolične. Skupina je sicer nastopila dovolj energično, kar pa očitno ni bilo dovolj.
Ameriški tehnični death metalci Rivers of Nihil so se oglasili že tretjič v Sloveniji. Verjetno so komu predstavljali tudi skupino večera. Logično, Rivers of Nihil prisegajo na kompleksnost, atmosfero, progresivnost in nepredvidljivost. Kratek repertoar je bil usmerjen na album Where Owls Know My Name, ki je bil leta 2018 na mnogih lestvicah najboljših albumov. Skupina je med seboj odlično usklajena. Kljub nekaterim precej hitrim predelom ni zaznati kakšne večje napake v igranju. Predvsem pa je bilo v skladbah Home, Silent Life, Old Nothing zaznati kreativnost in odličen smisel za pisanje skladb. Bolj brutalno so udarili z zaključno Soil&Seed s prvenca, na katerem še ni bilo toliko kompleksnosti kot na naslednjih dveh albumih. Rivers of Nihil so bili nedvomno svetla točka koncerta. Je skupina, ki ima veliko za pokazat in skrajni čas, da se je vrnejo v vlogi glavne skupine.
Fit For An Autopsy, deathcore zasedba iz New Jerseyja, je v Sloveniji opozorila nase tako s klubskim nastopom kot tudi s festivalskim. Skupina se je tokrat vrnila predstaviti aktualni album Sea of Tragic Beasts, ki je izšel lansko leto. Fit For An Autopsy so z odigranimi skladbami dokazal, da je deathcore lahko precej razgiban. Skupina je s svojim repertoarjem predstavila zgolj novejše skladbe z zadnjih dveh albumov, s katerima je skupina potrdila svoj potencial. Kitare so izredno razgibane, breakdowni niso razvlečeni, skladbe pa niso narejene po istem receptu, kjer je vse usmerjeno na breakdowne. Glavnega člana Willa Putneyja, ki tudi producira izdelke, s skupino ni bilo. A kljub njegovi odsotnosti je bil nastop Fit For An Autopsy dovolj prepričljiv, ki se kaže z dinamičnimi skladbami in dodelanimi nastopom. Fit For An Autopsy je nedvomno skupina, ki zna še veliko pokazati v prihodnosti.
Kalifornijski Carnifex so se v Sloveniji ustavili že nekajkrat. V zadnjih desetih letih so postali redni obiskovalci. Skupina je z zadnjimi albumi prestopila meje deathcora in začela vpeljevati black metal, s čimer so končno izstopili iz povprečja deathcora, ker so Carnifex pokazali neki novega. Z zadnjim albumom World War X so Carnifex še dodatno potrdili svoj blackened deathcore stil. Black metal riffi z breakdowni, ki z osemstrunskimi kitarami dobijo konkretno na moči, dajejo Carnifex neko posebnost. Carnifex so se izkazali kot skupina z veliko kilometrine, zato je tudi njihov nastop bil dovolj prepričljiv za solidno polno dvorano Kina Šiška. V repertoarju so Carnifex umestili novejše skladbe, kot so World War X, Slow Death, Drown Me in Blood, No Light Shall Serve Us. Najboljše so pustili za konec, s čimer so tudi razveselili starejše oboževalce, in sicer s skladbama Lie To My Face in Hell Chose Me. Carnifex očitno še niso za odpis. Forma ne peša, uigranost prav tako. Kot zgleda, imajo pred seboj še pestra leta.
Kot zadnji so ostali vedno bolj prepoznavni Thy Art Is Murder, ki so tokrat pripeljali obogateno odrsko produkcijo, kar se je videlo s pestro osvetlitvijo in raznimi projekcijami. Vsekakor so si zaslužili naziv glavne skupine. Skupina je poudarjala več ali manj zadnji album Human Target, ki je izšel lansko leto. Uigranost je nedvomno na vrhuncu. Veliko k temu pripomore hiter in natančen bobnar Jesse Beahler, ki daje neki odraz profesionalnosti. Poleg novitet je skupina postregla tudi s kakšnim hitom s prejšnjih izdelkov, kot so The Purest Strain of Hate, Holy War, Puppet Master in Reign of Darkness. Prvi album tu že ne pride več poštev, pa vendar so TAIM pridobili na bazi poslušalcev šele z drugim albumom Hate, zato pogrevanje prvenca tu nima smisla.
Thy Art Is Murder igrajo relativno sofisticiran deathcore. S hitrimi kitarami je jasno, da jim tudi death metal ni tuj in da ne bo vse v breakdownih. A kljub hitrim in razgibanim delom se je zdelo, da TAIM radi naslanjajo na preprostost, od katere je pri kitarah slišati le še »džn džn«. Z daljšim repertoarjem se zdi, da se vzorci preveč ponavljajo, godba postane suhoparna in predvidljiva. Klišejskost je neizogibna, kar se poudarja še dodatno s provokativni besedili, kar jih naredi izvirne kot npr. ameriške Five Finger Death Punch. Če so druge skupine pokazale veliko inovacij, se to ni toliko čutilo pri Thy Art Is Murder, kljub vsej brutalnosti in občasnih tehničnih dodatkih. TAIM vsekakor funkcionirajo kot celota, sam nastop je prepričljiv, tudi vokalist CJ Mcmahon solidno komunicira s publiko. So pozitivne stvar, so pa tudi negativne, za katere se upa, da jih bo skupina odpravila.
Če sklenemo, je bil tokratni ponedeljkov večer v Kinu Šiška pester z mnogo brutalnosti, udarnosti in tudi tehničnosti, za kar so »krivi« bili Thy Art Is Murder, Carnifex, Fit For An Autopsy, Rivers of Nihil in I AM.
avtor: Primož Novak
fotografije: Aleš Podbrežnik
