Založba: AFM Records
Datum izida: 28. 8 .2020
Produkcija: Dean Well
Dolžina albuma: 59.42 min
Zvrst: Power Metal/Progressive Metal
Ocena: 8.5/10
Vanishing Point so dolgoživi avstralski metalci, ki so od nekdaj vadili vrvohodstvo ter z njim lovili ravnovesje med vsebinami preigravanja power metala ter vpenjanju elementov progresivnega metala. Če pogledamo samo leto nastanka skupine, to je 1996, potem je jasno, da so s svojim slogom uspeli Vanishing Point požeti največ zanimanja prav v prvi eri delovanja, ko so bile skupine, ki so takrat »ponovno odkrile« muzikalni princip in ga reciklirale v metalu, kar konkretno iskane. Skupina je ob drugem albumu »Tangled In Dream« (2000) uspela vpreči celo na evropsko turnejo, na kateri je odpirala v vlogi prve predskupina koncertne večere pred legendami evropskega power metala iz Hamburga Gamma Ray. Druga predskupina te turneje so bili Finci Sonata Arctica. A to je preteklost, na katero pa nas vežejo lepi spomini, nasploh če berete te stavke, tisti, ki ste se 11. 10. 2001 znašli na (danes že porušenem in pozabljenem) dunajskem prizorišču Planet Music.
Dejansko skupini ni uspel veliki met, da bi osvojila srca širših mas, zato beleži njena nadaljnja usoda kar konkretne časovne razmike med posameznimi izdajami albumov. Če k temu prišteješ še tegobe, ki so peklile skupino zavoljo nestabilnosti postave, prideš na koncu do sklepa, da je sploh še čudež, da Vanishing Point nadaljujejo kariero. Kakorkoli, tu je torej šesti studijski album skupine »Dead Elysium«.
Velika vrednost današnjih Vanishing Point je v tem, da se v postavi nahajata dva temeljna člana njenega lika in dela, ki sta garant vzdrževanja artistične kredibilnosti skupine preko vseh albumov, pa tudi novega. To sta izvrstni vokalist Silvio Massaro ter kitarist Chris Porcianko.
»Dead Elysium« je vse kar pravzaprav pričakuješ od Vanishing Point. Da. Tudi v nostalgičnem oziru. V kolikor skupino poznate in ste ji naklonjeni, potem niti ne boste več izgubljali časa s prebiranjem tega spisa. Bend je znova ultra muzikalen, vrhunce atmosferičnosti in bombastike išče in razvija v grabežljivih vokalnih napevih, vsekakor pa je glavni kolovodja vsega razvoja dogodkov izvrsten vokal Silvia Massara, ki tudi po skoraj 25. letih delovanja skupine, še vedno vzdržuje izredno pečatnost in prodornost. Ne rine brezpogojno v visoka višavja, razvija pa izredno dopadljivo moč, avtoritativnost in privlačen vokalni karakter, ki ga tak križanec med power in prog metalom, kot so Vanishing Point, naravnost potrebuje. Predstavljajte si za navržbo nekaj skupin, ki se zatekajo k elementom progresivnega metala, a obenem stavijo vse na ultra muzikalnost in bombastiko, kot mdr. Evergrey, Circus Maximus, Pagan’s Mind, Pyramaze, ali celo kasnejši Angel Dust. Pravkar so bile, z izjemo zadnje, naštete same skandinavske skupine in verjemite. Vanishing Point zvenijo zelo »evropsko«, pa čeprav so Avstralci. Starošolsko, danes seveda že kar zastarelo, a ljubko tradicionalno, zato bodo ta album preverili zlasti letniki rojstva med 1975 in 1985, ki so jih začetni albumi skupine prepričali.
Tja, do vključno muzikalno izjemno popadljive Free, steče album izredno nalezljivo in z visoko dinamično pretočnostjo in zaletom, Razvija lepo idejno razgibanost. Kitarske fraze so konkretno našobljene in nazobčane in album je trd. V produkcijskem oziru najtrši album kariere skupine, integracija klaviatur, pa dejansko skrbi za kontrastiranje drama teatra in razpoloženjskih stanj. Chris Porcianko je v novem članu in kitaristov Jamesu Maierju našel odličnega in enakovrednega kompanjona in album je nabit s šelestečimi solističnimi eskapadi v mid-eight pasažah in kot povedano, obteženo distorzijo, ki deluje všečno rušilno.
V drugem delu albuma se album večkrat »progresivnometalsko zatakne«, kar nekoliko rahlja njegovo precej predvidljivo naravo komponiranja, čeprav bi si človek želel da je tovrstnega preizkušanja več na novem izdelku. A očitno je bil »Dead Elysium« za skupino v prvi vrsti preizkus preživetja. Obstanka, ali kot bi rekel modri očak Slovencev Primož Trubar: »Stati inu obstati!« To nalogo so Vanishing Point z »Dead Elysium« opravili z zahtevano odliko in v slogu izkušenih starih mačkov, ki so bili za povrhu vsega tudi idejno zelo dobro oprtani, da dosežejo svoj cilj in da spravijo skupaj album prvovrstnega priključka k starejšim studijskim dosežkom. Novi album Vanishing Point album “Dead Elysium” je nadaljevanje zgodbe, s točke, kjer se je zaključil predhodnik “Distant Is The Sun” (2014). Upajmo, da na naslednji album ne bo treba čakati več kot tri do štiri leta in da skupina postreže vsaj z blažjim artističnim odmikom. Zrelosti in izkušenj, pa tudi talenta, ji za kaj takega gotovo ne manjka. Sploh glede na smelo novo ekipo, ki je našla prave vezi in silnice medsebojnega kreativnega učinkovanja. Dobrodošli znova doma fantje!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Dead Elysium (7:01)
2. Count Your Days (6:15)
3. To The Wolves (5:56)
4. Salvus (5:16)
5. The Fall (5:21)
6. Free (7:15)
7. Recreate The Impossible (5:58)
8. Shadow World (4:36)
9. The Healing (6:02)
10. The Ocean (6:01)
Zasedba:
Silvio Massaro – vokal
Chris Porcianko – kitara, orkestracije, spremljevalni vokal
James “Bushy” Maier – kitara
Adrian Alimic – bas kitara
Gaston Chin – bas kitara
Damien Hall – bobni
Jennifer Borg (Divine Ascension) – gostujoči vokali
