Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 11.10.2019
Produkcija: Markus Teske
Dolžina albuma: 46.34 min
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 9.0 / 10
Vanden Plas, dolgoživi progresivni metalci iz nemškega mesta Karlsruhe, ostajajo ena najbolje varovanih nemških glasbenih skrivnosti. Bend s koreninami, ki segajo v drugo polovico osemdesetih in izvrstnim prvencem »Colour Temple« (1994), s katerim so Vanden Plas takoj utemeljili samoniklo artistično bit, deluje od vsega začetka in vseskozi (do danes) v nespremenjeni postavi, kar je pomemben garant zdrave in kontinuirane artistične rasti ter vzdrževanja kakovostne konsistence. Kvintet je skozi leta obstoja vseskozi negoval svoj glasbeni karakter in iz albuma v album nezadržno artistično zorel dalje.
Ob tem je bend od vselej rad posegal po tematikah, kjer si logični empirizem (znanost) in misterij paranormalnih pojavov podajata roki in tako ustvaril nekaj silno ambicioznih del, ki jih ob pojmu »progresivnometalske odličnosti šole bendov prve generacije tega žanra«, kamor jih z lahkoto uvrščamo, spremljajo nič manj kompleksni koncepti, z zgodbami, ki so raztegnjene celo v več kot en album.
Po nekaj letnem premoru, se bend torej vrača z novim izdelkom, ki se znova peča z iskanjem univerzalne pravice (roko na srce, v realnem svetu je pravica popolna iluzija, razen če je na tem planetu ostal kje kak košček, kamor še ni stopila sprijena noga človeškega sveta). Znova konkretna zgodba bitke med »dobrim in zlom« za katero pravi bend, da jo kani skleniti šele na naslednjem albumu. Torej drugem delu. Najprej je torej tu pred nami prvi del imenovan »The Ghost Experiment – Awakening« (drugi del se naj bi imenoval »The Ghost Xperiment – Illumination« in je napovedan za prihodnje leto).
Deveti studijski dosežek skupine nosi torej znova kompleksen koncept, kjer si podajata roki domišljijski svet in svet znanstvene fantastike. Glavni karakter je Gideon Grace, ki se mora nenehno zoperstavljati sencam »hiše dežja«, medtem ko se »potika« po Franciji. Mož je poln žalosti zavoljo izgube svoje preljube družice Ivy, njegova bolečina pa je hkrati generator volje in vztrajnosti s katero se zoperstavlja demonom. Ko odkrije v stari knjižnici sredi Nemčije, točneje v nemški šoli metafizike, dela, ustvarjena na podlagi parapsiholoških eksperimentov, razširi svoje znanje, zavest, kar izkorišča kasneje v boju proti kreaturam teme. Ko se prvič sooči z njimi, povzročijo njegove solze med bojem to, da se odpre globoko brezno na poti v pekel…. Tako se sklene prvi del te nove konceptualizirane zgodbe. Zakaj spet Francija v zgodbi? Bend ima tam že od nekdaj izjemno podporo oboževalcev, nemara je to vzrok za tak izbor.
In glasba? Progresivni metal od glave do pete po strogi nemški recepturi (vez navdihovanja nad Dream Theater je seveda zaznavna, saj gre tako rekoč za generacijske vrstnike). Kitare našobljene in ostro ošiljene v produkciji, kitarske fraze močno porinjene v ospredje, v ozadju jim držijo kuliso šelesteča pregrinjala kompleksne in raznolike rabe klaviatur, ki se močno opirajo tudi na neoklasične prijeme in orkestralno aranžiranje. Od zvočenja sintetike osemdesetih, kar izza ostrega fraziranja, razširja zvočno krajino, do rabe klasičnega klavirja v umirjenih delih oziroma prehodnih pasažah. Izjemno petje prodornega in na miljo prepoznavnega Andyja Kuntza ter seveda briljantna kinetika naoljenega stroja razgibanosti ritem sekcije, ki skrbi za slikoviti lom ritmov skozi zabeljeno strukturirane prehodne pasaže. Kot je v preverjeni recepturi te skupine že prepoznano, so Vanden Plas natanko tisto, kar Dream Theater nikdar niso znali biti (ali pa niso hoteli biti). Izjemna vez med virtuozno kompleksnostjo aranžiranja ter muzikalično nalezljivostjo, ki generira grabežljivo dozo pompoznosti in bombastike slikovitih prelivov kreiranih razpoloženjskih stanj. To pot ni nič drugače. Bend je torej zapakiral vse svoje kreativne vrline pronicljivega in sebi lastnega artizma v še en izjemno kvaliteten dosežek, ki ga bodo brezhibno in brezpogojno častili vsi pravoverni ljubitelji te, večkrat krivično prezrte skupine.
Kemija je znova izjemna. Tovarišija kvinteta funkcionira v izvedbi, komponiranju, medsebojnem zaznavanju na moč fascinantno in je pravi zgled za v šolski učbenik. Najbolj vnetljivi točki, recimo temu, prodorni v izbranem vodilnem motivu in vokalnem napevu (refren) sta uvodna Cold December Night (uvodni riff se odpira, kot bi bil vzet iz prvih treh albumov skupine) ter še posebej sklepna naslovna skladba, ki bi v razvoju bombastike znotraj refrena, z lahkoto prav tako našla prostor na katerem od Vanden Plas albumov, izdanih v devetdesetih letih. Med progresivno izdatneje zabeljenimi skladbami, te so Three Ghosts, Devil’s Poetry in Fall From The Skies, odnese med dopadljivostjo refrenskih napevov prvo mesto refren v Fall From The Skies. Vanden Plas kreirajo glasbo tako da ustvarjajo skozi razvoj skladbe graduiran drama teater, ki kulminira v krešendo, znotraj bombastičnega refrena ali pa dosega podoben učinek skozi (pravi) metež slikovitih solaž, za katere, ob podpori širokega arzenala rabe klaviatur Günterja Werna, skrbi izjemni kitarist Stephan Lill. V tem oziru je treba vseeno izpostaviti spoznanje, da so Vanden Plas na novem izdelku, nekoliko »poenostavili« aranžiranje. To pomeni, da so kitarske fraze bolj izpostavljene, kar velja tudi za refrenske napeve, več je tudi krajših točk, kar nas privede do spoznanja, da se »The Ghost Experiment – Awakening« v vibraciji in energiji približuje samim koreninam kreiranja glasbe skupine v devetdesetih, kar je bilo mnogo težje trditi za pretekle tri studijske dosežke.
Album »The Ghost Experiment – Awakening« je natanko to kar se od Vanden Plas pričakuje. Publika, ki jih spremlja seveda ni široka, je pa ob veliki predanosti, hkrati tudi izjemno zahtevna in dejansko glasbeno zelo razvajena. In Vanden Plas so ji znova dostavili nov izvrsten, če ne kar briljanten, dosežek, kar je šlo, roko na srce, tudi potihoma pričakovati!
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Cold December Night
2. The Phantoms Of Prends-Toi-Gardes
3. Three Ghosts
4. Devils´ Poetry
5. Fall From The Skies
6. The Ghost Xperiment
Zasedba:
Andy Kuntz – vokal
Stephan Lill – kitara
Günter Werno – klaviature
Andreas Lill – bobni
Torsten Reichert – bas kitara
