lokacija: Tolmin, MINK, Slovenija
datum: petek, 30.11.2018
nastopajoči: Valvera, Minotauro
Prišel je zadnji novembrski petek letošnjega leta, oziroma prav zadnji novembrski dan. V prestolnici Severne Primorske Tolminu, pa je bil rezerviran za metal. Tolmin sicer slovi po enem najbolj impozantnih evropskih metal festivalov, potem pa postane, vsaj kar se tiče metala, skozi leto dokaj mirno mesto. Točneje kraj. Nikakor ni koncertno mrtev, le metalski koncerti so redkejši, kot bi si sicer človek želel. Kakorkoli, prišel je tudi eden takšnih dni, ki smo ga preživeli na klasični relaciji Kovačija MC Mink in obratno. Na svoji prvi evropski turneji, so se namreč v Tolminu ustavili brazilski thrash metal revitalisti Valvera doma iz Sao Paola. Na turneji so predstavljali svoj drugi studijski album z naslovom »Back To Hell«, ki je izšel v lanskem letu. Kvartet deluje od leta 2010 dalje in sicer v postavi Glauber Barreto (voakl, kitara), Rodrigo Torres (kitaa), Jesiel Lagoin (bas kitara) in Vini Rossignolo (bobni).
V Minku je kar že klasika, da so koncertne ure zelo pozno nastavljene. Kakih dvajset minut do desete se še nič ni dogajalo na prizorišču, zato je bilo treba odriniti preko križišča v sosednjo Kovačijo na svetlega Bernarda. Odvrti se ura in več, ko prikolovrati tovarišija preko taistega semaforiziranega križišča v Kovačijo iz smeri Minka in pravi, da prva skupina igra že kakih dvajset minut. Oho. Naposled. Hitro smuk navzdol, po dolgih stopnicah Minka v klet in na prizorišče.
Tam stojijo Minotauro, italijansko slovenski power metal sekstet, z odločno oporo na simfoničnih aranžmajih. Minotauro še nisem imel priložnost »resno« gledati v živo. Okej, pred leti na Metaldays festivalu, a klubski nastop je nekaj povsem drugega. Povsem nova štorija. Bend je seval dobro in vedro razpoloženje. Kitare odlično slišne, odlična naveza , ki jo tvorita Roko in Nik Smajlagič na kitarah je funkcionirala optimalno. Bend je lahko ponosen na oba studijska albuma, ki se ponašata z zavidljivo vsebino komponiranja in bombastiko simfonično powermetalske spevnosti ter nalezljivosti. Strukture so kompleksnejše in fantje morajo kar dobro slediti drug drugemu, da vzdržujejo pretočnost in ubranost skozi izvedbo vsebine koncertnega repertoarja. Vokalist Rudi Breginc je nekajkrat imponiral s širokim vokalnim rangom. Lahko pride zelo visoko z vokalom in čutilo se je da lahko eksplodira še više in da bi se vokalno lahko še dodatno razbesnel. Zvočne razmere solidne. Za poslušalca solidne. Bend se tu z menoj ne bi ravno strinjal, saj je bilo kar nekaj medsebojnih pogledov članov skupine, ki se očitno niso ravno najbolje slišali na odru. V zvoku so krajšo odnesle klaviature, ki se jih na trenutke ni dovolj slišalo, pa tudi Rudija bi lahko za ščepec dvignili v miksu zvočne slike. Sicer pa zelo lep nastop, pisan na kožo zlasti okorelim privržencem pravega euro power metala. Bend je predstavljal oba studijska albuma (»Master of the Sea« (2013), »Apocayptic Sense« (2017)), za konec nastopa pa si je privoščil več razuzdanosti, ko se je lotil zelo suvereno Deep Purple klasike Burn, pri čemer je Nik v finalu teatralno legel na kolena in hrbet v stilu Randyja Rhoadsa.
Valvera je bend skvašen iz povsem drugega testa. Z druge strani planeta in seveda izhaja tudi iz drugačnega glasbenega ozadja. Valvera so brazilski thrash metal revitalisti. Za razliko pd Minotauro, ki so igrali 90. minut, so Brazilci svoj nastop skrčili na vsega 45. minut. A teh 45. minut so odigrali kolikor se da divje. Strastno, nebrzdano in s polno močjo. Sekali so komad za komadom v svoji glasbi pa prikazali nemalo navdihovanja nad izročilom nemškega tevtonskega thrasha (Kreator, Destruction). Vsekakor z občutkom za muzikaličnost, pa tudi okusne modulacije, kar je priklicalo tudi imenitnost stare dobre šole Bay Area thrasha. Izvrstno izkoriščanje odra, nenehno tekanje z enega na drugi konec odra, postavljanje z ramo ob rami obeh kitaristov ter basista, ter old school outfit s high topkami, potrganim ozko oprijetim jeansom. Neprenehoma vse polno odrske dinamike in obenem izrednega igranja. Soliranje v vseh mogočih položajih in pozah , ob tem pa je bilo težko zaznati kakšno resno izvedbeno napako. Odlična ubranosti ekipe. Bend je resnično nastopal s polnim zamahom in v času igre postreljal enormne kvante energije. Vihar v MINK-u torej. Škoda je le ta, da znova ni bilo ljudi. Število je nihalo med 20 in 30 obiskovalcev, kar zveni srhljivo. Res škoda. Valvera so izvrstna ekipa in tega večera so si zagotovo zaslužili več pozornosti. Bend, ki je dodobra prevrtinčil zračne tokove MINK-a ter očistil sluhovode tistim nekaj »butnglavcem«, ki smo resnično z vso dušo in srcem uživali ob njihovi odrski nebrzdanosti.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
