Založba: Silver Lininig Music
Datum izida: 27. 1. 2023
Produkcija: Jay Ruston
Dolžina albuma: 59.24 min
Zvrst: Art Rock
Ocena: 9.0/10
Uriah Heep so eni redkih še živečih rock’n’roll fosilov za katere lahko rečemo da brcajo s polno močjo! Navkljub temu, da so že lepo presegli Abrahama. Tega si ne bi drznil reči, v kolikor skupina ne bi snemala svežega avtorskega materiala in bi se namesto tega raje ‘šlepala’ izključno na staro slavo, kot to počenja lep delež še delujočih generacijskih vrstnikov tega ikonskega rock kvinteta. Novi album »Chaos & Colour« je reci in piši petindvajseti (pravi) studijski album skupine. Predhodni, to je »Living The Dream« (RockLine recenzija), je izšel sredi septembra 2018, z njim pa so se Uriah Heep po neprepričljivem “Outsider” (2014) v polnosti odkupili, saj so se na “Living The Dream” postavili z neverjetno idejno svežino in kreativno potenco, zaradi česar ga mirne duše lahko razglasimo, kot najmanj enakovrednega albumu »Wake The Sleeper« (2008). V nekaterih elementih ga celo prekaša. Na uravnilovko sem postavil le štiri post-milenijske Uriah Heep albume.
Novi album »Chaos & Colour« je bil posnet skozi leto 2021. Zaključen je bil že novembra 2021. Skupina, točneje nova založba Silver Lining Music, je čakala, da se situacija glede vsiljenih manevrov ob katerih se je za dve leti ustavil planet torej umiri in da znova steče koncertna scena. V lanskem letu so Uriah Heep tako uspeli pripeljati h kraju svojo jubilejno koncertno turnejo na kateri so možje (kot marsikdo na njihovem mestu z zamudo) praznovali 50. let delovanja.
Tako je napočil čas za izid novega albuma, ki je na to čakal več kot leto dni. Box je v nekem intervjuju namignil, da skupina nikoli ni imela vpliva na to kdaj bo določen Uriah Heep album izšel, tako da je odločitev o datumu izida izključna domena nove založbe Silver Lining Music. Konkretna štiri leta so minila od predhodnika. Se je kaj spremenilo? Ne. »Chaos & Colour« je natanko tak album, kot ga od Uriah Heep (v postavi delujoči od leta 2013 dalje) pričakujemo in si ga želimo. Skupina na njem polnokrvno podaja sebi lastni artistični značaj. Vendar. Današnji zvok Uriah Heep je pravzaprav kombinacija stare ere sedemdesetih in tistega kar je skupina pričela v svoje izrazoslovje vpeljevati od albuma »Raging Silence« (1989) dalje. Skozi serijo treh odličnih, a krivično prezrtih albumov izdanih v devetdesetih, je sedemdeseta v artizmu briljantno ‘zameglila’, da bi se z “Wake The Sleeper” (2008) znova izdatneje spogledala s koreninami. Zadnja dva albuma sta tako pojem svojevrstnega artizma v združevanju starih zvočnih pastel ter modernih prijemov. Lahko ju označimo kot dosežka, na katerih so Uriah Heep prignali kolizijo obeh glasbenih svetov kariere (preteklega in aktualnega) do same samcate perfekcije. Novi Uriah Heep ostajajo v produkciji (ob vsem povedanem) vražje naviti.
»Chaos & Colour« premeteno kolovrati med progresivnimi rock elementi, žgočim povampirjenim žargonom metalskega fraziranja, kjer v novi briljantni simbiozi kupčujeta s prebitno oktansko močjo Box na kitari in Lanzon s Hammondom, vse pa je zabeljeno z malho prelestnih in grabežljivih melodij! Gilbrook in Rimmer sta postala opazna gradnika zvoka. To se je začutilo izdatneje na “Living The Dream”, na albumu “Chaos & Colour” pa sta najmlajša člana skupine v vseh njunih dejanjih še opaznejša. Ritem sekcija je torej brezgrajno ‘uničujoča’. Bas linije in bobni se ponašajo z izjemno zavzetostjo. Gilbrook še ni deloval tako variabilno in obenem ‘rušilno’. Silovito. Ritem sekcija je tudi tokrat kreator izjemnega kontrasta v izpolnitvi produkcijske slike samega zvoka. Pika na ‘i’ je vokal Bernieja Shawa, obvezno opremljen z značajem spremljevalnih harmonij, ki prispevajo k pompu in bombastiki, kar je v navadi skupine. V tem oziru so Uriah Heep veliki pionirji tega elementa od katerih so se učili The Sweet in Queen. Uriah Heep ostajajo tudi na tem albumu mojstri klicanja misterijev in kreacije magije.
Briljantna produkcija! V njej komunicirajo gradniki zvoka s poslušalcem 100% živo. Organsko. Okej, nekaj je naknadnih studijskih trikov (npr. več nasnetih vokalnih linij), a generalno gledano, je tisto kar slišiš na albumu, tisto kar dobiš na (studijskem) koncertu. Skupina snema še danes albume kot v stari časih. V živo. Znotraj studia. Kot koncert. Bernie Shaw je izgubil nekaj višine, vendar pa je njegov prepoznavni vokalni karakter, brez katerega si glasbenega dosjeja Uriah Heep vse od leta 1986 (prihod Bernieja v skupino) ni mogoče predstavljati, postal ‘žametast in odebeljen’, pri tem pa se vseskozi odziva živahno ter eksplozivno.
Poleg grabežljivih refrenskih napevov, briljantne atmosferične gradacije (na poti od kitice, prek predrefrena v razpoloženjski krešendo refrena), ostajajo svoja štorija mid-eight pasaže, kjer si dajejo tokrat lahko duška tudi vsi trije: Box, Lanzon in Rimmer. Rimmer v zvoku nikdar ni bil tako izpostavljen, kot na prejšnjem in najnovejšem albumu. Prav tako se je Rimmer tokrat izdatneje vključeval v komponiranje novega materiala. ‘Hiper-muzikalna’ vedenjska narava njegovega basa ‘pulzira in koplje’ preko albuma na moč ognjevito. V tem razkošno-živem zvoku deluje najmanj enakovredno ostalim gradnikom, na trenutke pa celo izstopa.
Sicer pa se »Chaos & Colour« odpira zelo navito. Save Me Tonight je strupen uvodni šrapnel. Gilbrook besni na bobnih. Komad prinaša popadljiv juriš! Adrenalinska naglica je tu! Sledi posebej skalovito zvočno masivna Silver Sunlight ter za njo ‘molitev soncu’, v besedilih spiritualno obarvana Hail the Sunrise, ki nosi pri fraziranju nekaj rustikalnih vzporednic, primerljivih s klasiko Gypsy. Hurricane, izdana kot drugi single albuma, velja za eno najbolj mračnih skladb novega albuma.
Za tiste z bolj izbornim okusom prinašajo največ zanimivosti najdaljše tri skladbe tega albuma. Zanje bo prvi pravi vrhunec One Nation, One Soul. Z uvodnim delom, kjer prevzema ob Berniejevem čutnem vokalnem ekspozeju središčno vlogo klavir Phila Lanzona, ki se odpira sramežljivo in krhko (po vzoru baladne Rain). Vendar pa ta baladni uvod vara. Gre namreč za prvo progresivno avanturo skupine na albumu. Komad nagovarja baladno le prve tri minute, potem pa se razgiba v mini ep, kjer ne manjka preklopov razpoloženjskih stanj skozi nizanja motivov, ki pa ohranjajo skladbi kompaktno naravo. A komad dobi značaj progresivnosti. Primerljiv s potezami predhodnika »Living The Dream« in tamkajšnjih Dreams Of Yesterday ter Rocks On The Road. Le, da so fantje znova aranžmaje obrnili po svoje. Freedom To Be Free je najdaljša skladba albuma in še ena oda skupine svobodi in osvoboditvi. Stoji v sklepnem delu albuma. Mogočni zvok Hammonda je tu posebej rustikalen. Gradacija preseneča zlasti v razvoju podajanja razgibanih vokalnih melodij ter igrivimi spremembami ritmične kinetike. Komad ima dva instrumentalna vložka. V prvem se s svojimi vrlinami izdatno ‘razmeče’ Rimmer na bas kitari. Drugi pripada seveda Boxu! Kup trikov, ki so jih vpeli mojstri v to kompozicijo, prinaša na album še enega izmed bolj vznemirljivih trenutkov kar se spogledovanja s progresivnimi elementi tiče.
Posebej čudovita You’ll Never Be Alone je še ena točka na albumu, ki jasno gravitira k sferam progresivnega rocka. Primerljiva z mini epsko simfonijo tipa July Morning, le ‘posodobljena’ in izdana leta 2023. Brez pregrehe. Atmosferičnih zasunov temelječih na razgibanem nizanju motivov ne primanjkuje, ko kreira skupina pompozni drama teater. V tej točki ne gre pogrešati niti dela, v katerem se Russell Gilbrook polasti divjega dvojnega bas boben torpediranja. V oziru komponiranja in specifične magije, ki jo ustvarja le ta kvintet, eden vrhuncev albuma, kronan z novim grabežljivim refrenskim napevom. Vzpostavljen obrat vzdušja med krhko vodeno kitico (klavir) ter rušilno masivnim napadom fraziranja (refren), dobesedno strese poslušalca, saj učinkuje nepredvidljivo.
Golden Light je kandidat za tretji single albuma in ena najbolj podkožno zapeljivih kompozicij celotnega albuma, posebej ko preskočijo Uriah Heep iz predrefrena na enega najbolj muzikalnih in podkožno zapeljivih refrenov albuma. Komad vibracijsko primerljiv z izrazito muzikalno naravo skladbe Take Away My Soul iz predhodnika »Living The Dream« (2018).
Opozoriti je treba, da se je založba Silver Lining Music poslužila ne prav poštenega trika. Material CD-ja se razlikuje od materiala na vinilu. Vinil je potegnil krajšo, saj je na njem devet komadov, na CD-ju pa enajst. Vinilu sta odvzeti skladbi Age Of Changes in Closer To Your Dreams. Prva nosi nekaj komponističnih vzporednic z Uriah Heep v eri skladanja albumov »Sea Of Light« (1995) ter »Sonic Origami« (1998) – v slogu skladb Between Two Worlds in/ali Against The Odds, medtem ko si je Closer To Your Dreams – postavljena na sam rep CD-ja, ‘drznila izposoditi’ ritmični galop zimzelenega hita Easy Livin’. Torej? Obe skladbi sta krasni in če ste slučajno privrženec vinilov, se boste mogli tokrat znajti še kako drugače, da pridete tudi do tih dveh točk CD verzije albuma. Kriva je založba. Posebej Age Of Changes je fantastičen komad zato bodo morali najbolj okoreli privrženci skupine in zlasti vinila tokrat kupiti tako CD, kot vinil.
Ko se že ubadamo z detajli je vredno omeniti še ‘de-luxe’ CD verzijo albuma. Zadeva se nanaša na single Save Me Tonight. Tudi na novem albumu je sodeloval s skupino znova Jeff Scott Soto. Na predhodnem albumu se je vpisal kot soavtor k skladbi Grazed By Heaven, na novem, to je “Chaos & Colour”, pa k Save Me Tonight. V regularni verziji skladbe na albumu je v miksu ‘pogreznjen’ njegov vokal v ozadje, saj je prvenstveno njegova vloga kontrastiranje vodilnih napevov Bernie-ja Shawa z dodatnimi vokalnimi harmonijami ozadja. Poslušalec tega niti ne opazi, dokler ne prebira faktov. No, na ‘de-luxe’ verziji albuma pa najdemo na repu albuma demo posnetek skladbe Save Me Tonight. Ta demo posnetek so namreč skupaj posneli (po vzoru nastopa v studiu): Jeff Scott Soto, Uriah Heep basist Dave Rimmer, Judas Priest kitarist Richie Faulkner ter odlični brazilski bobnar Bruno Agra (ex-Aquaria, Revolution Renaissance, We Are The Harlot), potem pa ga v mp3 formatu poslali v nadaljnje piljenje preostalim članom zasedbe Uriah Heep (prav tako obstaja podobna demo verzija singla Hurricane) .
Album »Chaos & Colour« je silno obtežen z decibeli. Hrupen. A obenem poseduje sebi lastni artizem skupine. Obenem je nabit z melodijo in progresivnimi triki. Spogledovanja s progresivnimi elementi pri Uriah Heep že dolgo ni bilo v takšnem obilju, kot prav na »Chaos & Colour«. V tej sferi je bil nastavljen tudi predhodnik “Living The Dream”, pri čemer nagovarja “Chaos & Colour” ne le bolj progresivno, pač pa deluje kanček temačneje, pri tem pa razvijajo Uriah Heep na trenutke še več udarnosti in ostrine. Je bolj navit in metalsko bolščav album. A v vsem enakovreden naslednik. Najmanj enakovreden. O niansah kateri album vam je ljubši izmed obeh odločate sami.
Mick Box ostaja najglasnejši kitarist galaksije v svoji generaciji. To je neizpodbitno. In vse dokler bo žarel in seval takšno potenco, kot jo manifestira njegovo igranje polno iskrivih domislic in (sebi lastnih) potegavščin na albumu »Chaos & Colour« ter pri njegovih skorajda 76. letih (9. 6. 2023 bo toliko napolnil), lahko govorimo o tem, da preživljajo Uriah Heep na svoja zrela leta zares dolgo ero pozne pomladi. Renesanse. Preporoda. Kar izkazuje novi album je fascinantna kreativna svežina prenesena s predhodnika, ki z idejnim razkošjem razvaja poslušalca na vsakem koraku. »Chaos & Colour« je nov, kot solza čist Uriah Heep album, ki naznanja, da te edinstvene in na moč fascinantne zgodbe ene najbolj zanimivih, pa tudi vplivnih skupin v zgodovini rocka, še zdaleč ni konec. Človek ne more verjeti, ko se mu po več kot 50 letih delovanja neke skupine, sploh lahko zapiše kaj takšnega. A obstajajo izjeme. Uriah Heep živijo torej svoje sanje dalje! Z nezmanjšano ihto in žarom.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Save Me Tonight
2. Silver Sunlight
3. Hail The Sunrise
4. Age Of Changes*
5. Hurricane
6. One Nation, One Sun
7. Golden Light
8. You’ll Never Be Alone
9. Fly Like An Eagle
10. Freedom To Be Free
11. Closer To Your Dreams*
12. Save Me Tonight (Demo)**
* samo na CD in digitalni verziji
** samo na ‘de-luxe’ CD verziji
Zasedba:
Mick Box – kitara, spremljevalni vokal
Phil Lanzon – klaviature, spremljevalni vokal
Bernie Shaw – vokal
Russell Gilbrook – bobni, spremljevalni vokal
Dave Rimmer – bas kitara, spremljevalni vokal
Sodelujoči glasbenik:
Jeff Scott Soto – spremljevalni vokal (1, 5), vokal (12)
Richie Faulkner – kitara (12)
Bruno Agra – bobni (12)
