Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 4. 12. 2020
Produkcija: Unruly Child
Dolžina albuma: 52.05 min
Zvrst: Art Rock
Ocena: 8.5/10
Unruly Child so skupina, ob katero ljubitelji melodičnega rocka, pa tudi rocka, ki rad eksperimentira in išče odklone v glasbeni nekonvencionalnosti – ciljam predvsem na prilagoditveno transformirane zgodbe osemdesetih, kot so Yes, pa tudi projekt World Trade -, prej ko slej trčijo. Možne so tudi asociacije s projekti, ki so bili izpeljani iz »John Payne ere« delovanja zasedbe Asia, kot mdr. GPS ali aktualni Dukes of the Orient.
Skupina je svoj nadobudni istoimenski prvenec izdala že leta 1992. Njen prvi karakter je bil trdozvočne narave, ki pa se je malo kasneje usmeril v bolj AOR-ovske vode. Še kasneje so Unruly Child začeli vse pogosteje posegati po avanturah, ki so dobivale tudi obrise spogledovanja s progresivnim rockom. Zato je njihove albume, ki so relativna stalnica šele od leta 2010 dalje, najlažje označiti z oznako art rock. Lahko odzvenijo nesramno zbližano pop glasbi, ali pa presenetijo s skorajda progresivnorockovskimi potezami, ki jih ne pričakuješ, ter seveda z vsem vmes. Zlasti pa ne morejo negirati svojih AOR-ovsko obarvanih vsebin.
Unruly Child so v času, ko bi lahko postali večje ime, imeli smolo. Takrat so bile oči in ušesa sveta usmerjeni v grunge, zato so Unruly Child po prvencu razpadli. Ob vzniku novega milenija so sicer izdali dva albuma, pa znova prešli v mirovanje. No, ko so se malo pred letom 2010 vendarle reformirali ter na zrelejša leta naposled z rednimi albumi konsolidirali, pa je čas za slavo že davno minil. Skupina je tako do tega dne ostala krivično prezrta in jo dejansko spoznajo le tisti bolj firbčni ljubitelji glasbe. Naveza dveh izjemnih glasbenikov, to sta kitarist Bruce Gowdy (tudi v Stone Fury, World Trade) in klaviaturist Guy Allison (tudi v Lodgic, World Trade, Doobie Brothers), ostaja granitna tudi na tem albumu, in dokler bosta ta dva glasbenika sodelovala, ni strahu, da bi se Unruly Child kdaj koli godilo kaj hudega in slabega. Če k temu dodaš še enega člana, ki je sodeloval z World Trade, to je bobnar Jay Schellen, in pa izvenserijskega pevca Marcieja Freeja, ki je v osemdesetih pel s King Cobra in Signal, je vsak nadaljnji dvom povsem jalov in odvečen. Štirje člani originalnih Unruly Child so zadnjih deset let znova skupaj. Ne čudi, da so našteti glasbeniki zavoljo svoje izjemne glasbene profiliranosti povezani tudi z imeni Glenn Hughes (Deep Purple), Bobby Kimball (Toto), Doobie Brothers, Boz Scaggs, Air Supply in The Moody Blues ter da je za album »Our Glass Hour« vskočil odigrati bas kitaro fenomenalni Tony Franklin (The Firm, Blue Murder, Kenny Wayne Sheppard, Kate Bush, Whitesnake …).
Unruly Child so in definitivno ostajajo samosvoja štorija, obenem pa zanimiva zmes omenjenih skupin, v katerih so njeni člani sodelovali v preteklosti (World Trade, Signal). Navezave na to so prisotne tudi na novem albumu »Our Glass House«. Je pa »Our Glass House« kanček bolj eksperimentalne narave kot lanskoletni predhodnik »Blue Blue World« , kar poznavalcev skupine ne bo presenetilo. Gre nekoliko počasneje v ušesa, a ko zgrabi – in zgrabi konkretno -, se lep čas ne želi več posloviti od vaših predvajalnikov. Skladbe so tudi daljše, saj v primeru Unruly Child še zdaleč ne govorimo o AOR purizmu, zato sta na takšnem art rock albumu refrena v skladbama »Freedom is a Fight« in »Underwater« izstopajoča momenta za tiste, ki se vam na albumu toži po izdatnejših AOR manevrih. Osnovna iztočnica seveda ostaja glasbeno podrejanje visoki stopnji muzikalnosti in kompaktnega komponiranja. Gowdy in Allison pa v preigravanju materiala servirata kup zanimivih potez in rešitev, njuna medsebojna naveza vseh teh dodanih filigranskih trikov, ki zabavajo, pa tudi pozitivno vznemirjajo, pa dodaja tisti eklektični unikum, ki Unruly Child dejansko postavlja na samosvoje mesto glasbenega artizma. Kot je v navadi, je bend poskrbel za opremljanje vodilnega vokala z dodatnimi vokalnimi harmonijami, ki jih znova podpira tudi z rabo vokoderja.
Skratka, »Our Glass House« je odličen nov studijski album izkušenih glasbenikov, v vsem poseben in v vsem popolnoma pravi Unruly Child album. Je album nenehnega iskanja perfektnega sobivanja gradnikov zvočne slike in razmerja med visoko muzikalno spravljivostjo in izleti art rockovskega ščemenja. Natanko to, kar se je od Gowdyja in Allisona tudi pričakovalo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Poison Ivy
2. Say What You Want
3. Our Glass House
4. Everyone Loves You When You’re Dead
5. Talked You Out Of Loving Me
6. Underwater
7. Catch Up To Yesterday
8. Freedom Is A Fight
9. The Wooden Monster
10. Here To Stay
Zasedba:
Marcie Free – vokal
Bruce Gowdy – kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Guy Allison – klaviature, tolkala, spremljevalni vokal
Tony Franklin – bas kitara
Jay Schellen – bobni
Drži, da gre pri Marcie Free za izvenserijski vokal, a ni pevec. Do zgodnjih devetdesetih je bil res pevec po imenu Mark Free, odtlej pa gre za pevko Marcie. 🙂
Tnx. To sem vedel tudi sam, a nisem hotel obešati na “veliki zvon” – se mi zdi dost osebna zadeva, pa potem ne maram takih reči preveč vmešavat v članke – je pa sicer to ena večjih zanimivosti, tako da super da si dodal – sam sem o tem razmišljal: “Dodati ali ne dodati?” 😀