Nastopajoči: U.D.O., Tailgunner
Datum: sreda, 20. 3. 2024
Lokacija: Praga / Roxy / Češka Republika
U.D.O., nemške legende metala, točneje klasične tevtonske šole metala, ki jih vodi neustavljivi ikonski vokalist Udo Dirkschneider, so v letošnji pomladi potrdili serijo evropskih koncertov v prid podpori najnovejšemu izdelku ‘studijske narave’ imenovanem “Touchdown” (2023, RockLine recenzija). Skupina je neusahljiva in sam presvetli Udo, mož ki velja ob imenih Ozzy, Lemmy, Halford, Dio, Dickinson, za vokal, ki definira podobo klasičnega heavy metala, smo RockLine zadnjič gledali prav na češkem, ko smo jih v decembru 2019 prestregli v moravskem kraju Hluk! Češka Republika velja že vrsto let kot država, kjer uživa skupina veliko priljubljenost. Vsi trije koncerti aktualne U.D.O. turneje napovedani na Češkem (Praga-Brno-Ostrava), so ob posamičnih datumih nemškega dela turneje (na njej so nastopali U.D.O. v navezi s co-headlinerjem Primal Fear), postali razprodani in to že precej pred njihovo datumsko realizacijo.
Koncerti U.D.O. na Češkem so zato zagotovo izkušnja posebne sorte. Ker je Češka od Slovenije precej oddaljena kar se koncertne ponudbe tiče, odrineš tja na koncerte po navadi le v vlogi turista, ki preživlja nekajdnevni dopust recimo v Pragi. Praga ponuja izjemno serijo klubskih koncertnih prizorišč. Pretežno so vsi nastanjeni v lično preurejenih kletnih prostorih, ki so v zvočnem oziru tako rekoč zvočno nepredušno izolirani. Roxy je zagotovo eden takšnih klubov! Lociran v samem centru mesta, sprejme skupaj tisoč ljudi. Premore prostor za cca dobrih 700 glav v parterju in še cca 300 riti na balkonskih sedežih.
Koncertni večer se je pričel odvijati malo drugače od tistega kar so velevale ure. Vrata naj bi se odprla ob šestih popoldan in ko sva bila že na prizorišču prav ob tem času, so spodaj že rogovilili mladi revitalisti metala in revizije N.W.O.B.H.M. časov – britanski Tailgunner. Skupina je že s prvencem “Guns For Hire”, ki je izšel v lanskem juliju dvignila ogromno prahu in požela obilje hvalospevov na rovaš glasbene substance albuma. Tailgunner so se pridružili U.D.O. za vzhodnoevropski del turneje, ki obsega datume med 19. 3. (Bratislava) in 31. 3. 2024 (Sofija). Ker imajo Tailgunner na razpolago 45 minut, koncert pa se je končal ob pol sedmih, so morali kreniti na oder še pred šesto uro. Zato sva bila opeharjena vsaj za polovico njihove koncertne minutaže. Kakorkoli dovolj, da so v vsem prepričali. Pet točk njihovega silno obetavnega prvenca ter nekaj obveznih ‘mašil’, saj jim primanjkuje avtorskega materiala, kot sta bili priredbi – presenetljiva adaptacija skladbe Beast in the Night, ki v izvirniku pripada kultnim danskim metalcem Randy, na sredini ‘duelom kitarskih solaž’ (ta je vključeval integracijo Griegove In the Hall of the Mountain King, kar so počeli nekoč davno tega že Helloween) ter v sklepnem delu Painkiller (orig. Judas Priest). Dovolj, da so Tailgunner v vsem prepričali. Fenomenalen, avtoritativen vokal, ki lahko doseže suvereno prav sleherno višavje, usklajen kitarski tandem, ritem sekcija in izjemna izvedbena vnema mladeničev in mladenke (novo pridružene Rhee Thompson), so v vsem prepričali. Izdelan nastop, konkretno izkoriščanje odra! Zmotil je zaključni del – ko so se lotili klasike Judas Priest. Kot kaže so jim morali tehniki namerno ‘pokvariti’ zvok, saj so kitare med izvedbo večkrat kompletno stišali, potem so se znova pojavile, pa znova povsem izginile v miksu. Kot bi se U.D.O. bali, da jim potentni mladi kvintet ukrade šov. Že zavoljo, da se je nastop začel precej prej kot je bilo napovedano, dobi spremljevalec koncerta tak občutek. To je le verjetna domneva, ne gre pa je povsem izključiti. Kot kaže so Tailgunner nova vroče hrustljava žemljica, ki hodi z izjemno suverenostjo po zapuščini klasičnih časov metala.
U.D.O. so pričali s koncertom natanko ob osmi uri zvečer. V parterju ni ostalo prostora niti za prdec. Komaj si našel kotiček za dihanje. Vse nabito. Do zadnjega kvadratnega milimetra. Komaj si roke premikal. Noro. Potem pride tista vročina. Intro s Thunderstruck (AC/(DC), kjer publika na “Thun-der!” vpije gromovito “U.-D.O.!” Sprva zasede bobne Udov sin Sven Dirkschneider, hitro sledijo kitarista Andrey Smirnov in Dee Damers, ter legenda legend in Udov Accept tovariš Peter Baltes na bas kitari (Peter je pri U.D.O. nasledil našega baskitrskega asa Tilena Hudrapa v letu 2022). Bend že ustreli z najnovejšo Isolated Man, publiki pa se posebej utrga, ko se na odru vendarle prikaže kremeniti Udo. V parterju dobesedno vre, prav tako ne more biti pri miru balkon. Vročica naglo narašča – tisti občutek, ko veš da bo vse to botrovalo postopnim izlivom znoja med koncertom. Udo je Udo. Poje vseskozi z isto močjo. Med koncertom ne usiha. Glede na njegov predirljiv, grleno kričav in v višavje uperjen vokalni slog ostaja to neverjetno. Sploh za možakarja, ki bo napolnil v začetku aprila 72. let. V nastopu, ki je meril uro in 50 minut je Udo, svoj performans kvečjemu stopnjeval, če že ne vzdrževal na visoki ravni. Standardni ravni, pričakovani ravni, želeni ravni.
Ekipa je huronsko usklajena. Na vokalih daje očetu izdatno podporo sin in bobnar Sven, ostali trije člani se vokalno vključujejo zlasti v harmoniziranju znamenitih (preneseni ‘Udo Accept era’ trik) napevov v refrenih. U.D.O. so glede repertoarja lepo uravnovesili set listo. Ob albumu “Touchdown”, ki je bil deležen največ pozornosti, so v set listo vpeli več točk iz novejših – postmilenijskih izdaj. Na set listo je bila med njimi vrnjena denimo Never Cross My Way (“Steelhammer”, 2013), zlasti pa je imponiral jagodni nabor starejše ere delovanja. Že kmalu na začetku z jurišnim strmoglavcem Break The Rules (Mean Machine, 1989), “Faceless World” (1990), slaščico Heart Of Gold, eno najboljših skladb celotne U.D.O. kariere – govora je o “Solid” (1997) klasiki Independance Day! Tu so obvezne točke prvenca “Animal House” (1987), udarna balada In The Darkness, pa naslovna skladba in They Want War v obveznem dodatku ter standarda Holy (“Holy”, 1999) in Man And Machine (“Man And Machine”, 2002) ! Pravzaprav je mogoče skupino okarati le zavoljo dejstva, da vztrajno ignorira točke odličnega “No Limits” (1998).
Udo ne ogovarja mnogo publike med koncertom. Tega niti ne potrebuje. Enostavno je njegova predstava dovolj velik hipnotični magnet, ki drži publiko kvišku! Od prve do zadnje sekunde nastopa. Bend je pretežno odlično naoljen in natanko skalibriran glede zasedanja pozicij med koncertnim nastopom. No, po odlični baladi – U.D.O. slovijo po nekaj izjemnih baladah, a I Give As Good As I Get, definitivno med njimi izstopa, se Udo potuhne z odra. Sledi še eden teatralni uvod. Uvod v klasiko Holy. No, tu se pa leva odrska stran – levo odrsko pročelje ni izpraznilo. Baltes je ostal spredaj, ob njem Dammers. Udo, ki je v tem času hodil z desne proti levi (gledano na oder), je narahlo položil roko Baltesu na hrbet, kar je pomenilo: “Daj mi prostor!” Presenečena Baltes ter Dammers, ki sta se glede igre v tej točki očitno blago spozabila, sta se v hipu odmaknila do monitorjev v ozadju, Udo pa je pozdravljal publiko v prvih vrstah na desni strani odra.
Dammers je glede na koncertna izkustva naših druženj s to skupino od leta 2019 dobil še več prostora, prejel še več pobude, tako da je glede implementacije solaž Andreyu povsem enakovreden. Vsekakor pa gre izpostaviti Svena, ki je peklenski na bobnih, zlasti ko ‘priteguje’ dvojno bas boben bulo! U.D.O. koncert se vselej hitro vrti. Kraje časa ne pozna. Komadi se kotalijo eden za drugim. Bend je za veliki finale znova več pozornosti namenil zadnjemu albumu. Po odlični “Steelfactory” himni One Heart, One Soul, ki mora prerasti v U.D.O. koncertni standard, je bend namreč sklenil regularni del z ostro, peklensko detonacijo pogubnega kotaljenja, to je naslovno skladbo najnovejšega albuma “Touchdown”.
Le v obveznem dodatku je stasiti legendarni vokalist namenil praški publiki nekaj več besed. Ob zahvali je sledilo: “You already know this question!” Do you want some more?” Le v baladi I Give As Good As I Get je v verzih prve kitice Udo nekoliko prehitel spremljavo, a so se ti rutinirano in v hipu ujeli na pravi valovki že ob prvem prehodu. Sledi dvojno Animal House besnilo in še zadnji poziv publiki, da se naj ji do konca zmeša. Bend se je lotil namreč adaptacije Queen klasike We Will Rock You. Kot uči zgodovina, je namreč Udo Dirkschneider leta 2022 izdal album adaptacij “My Way” (RockLine recenzija), na čelu z omenjeno Queen klasiko.
Koncert, ki je dostavil vse. Vražjega vokalista v podobi, ki si jo ob njegovih skoraj ‘skromnih’ 72. letih, le želiš. Odlična izvedba, briljantna uigranost, šus z izvedbeno igro na vso moč. Udo je med nastopom sicer izžareval zelo dobro in vedro razpoloženje: Mož, ki pretežno gleda izpod čela tudi med svojim znamenitim vreščanjem, je v instrumentalnih pasažah komuniciral s publiko prvih vrst tudi tako, da ji je namenil serijo nasmehov. Skratka! Bomba! Upajmo, da legendi zdravje služi še na mnogo let. Koncert v pragi je bil pravi pravcati U.D.O. vihar, ki te vzpodbode! Pripravi do tega, da komaj čakaš kdaj boš lahko obiskal naslednjo U.D.O. predstavo. Tako bo tudi ostalo. Se oglasimo kmalu – točneje po 22. 3. 2024, z nastopa skupine v Brnu!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Edita Klemen
Tailgunner setlista:
1. Zorba The Greek (nasneti uvod)
2. Guns for Hire
3. White Death
4. Beast in the Night (orig. Randy)
5. Warhead
6. Guitar Battle
7. In the Hall of the Mountain King (orig. Edvard Grieg)
8. Revolution Scream
9. Crashdive
10. Painkiller (orig. Judas Priest)
U.D.O. setlista:
1. Isolation Man
2. Break the Rules
3. Forever Free
4. Metal Machine
5. Never Cross My Way
6. Independence Day
7. The Wrong Side of Midnight
8. Fight for the Right (uvod: kitarski solo – Andrey Smirnov)
9. Heart of Gold
10. In the Darkness (uvod: kitarski solo – Dee Dammers)
11. Man and Machine
12. Pain
13. Metal Never Dies
14. One Heart One Soul
15. Touchdown
—dodatek—
16. I Give as Good as I Get
17. Holy
18. They Want War
19. Animal House
20. We Will Rock You (orig. Queen)
