Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: ponedeljek, 02.04.2018
Ko je bil nastop ameriških metalcev Trivium pred nekaj leti v Sloveniji odpovedan, je delovalo, kot da ni dovolj interesa, da bi pritegnili večje občinstvo. Tudi albuma po In Waves (2011) nista bila najbolje sprejeta. Lansko leto pa se je Trivium zasukalo. Album The Sin and the Sentence je dobil dobre odzive, skupina pa je pričela z obsežnimi turnejami. Po uspešni ameriški turneji je napočil čas tudi za evropsko turnejo, na katero so se Trivium podali skupaj z zasedbama Power Trip in Venom Prison. Omenjeni skupini ne spadata ravno najbolje v kontekst s Trivium, vendar so jih Trivium sami izbrali, ker delujeta obe potencialni. Pisal se je velikonočni ponedeljek, prizorišče pred Kino Šiška se je počasi začelo polnit. Slišati je bilo tudi tujce, koncert je torej vsekakor obetal.
Prvi so na oder stopili Venom Prison, mlada death metal zasedba iz Walesa, ki ima za sabo en album in en EP. V pičle pol ure so Venom Prison skušali navdušit z agresivno in kaotično godbo. Glasba je bila nedvomno death metalsko obarvana, prisotne pa so bile še primesi black metala in hardcora. Nastop je bil suveren, izstopala je agresivna vokalistka Larissa Stupar, a zvočno je bila zadeva precej naporna. Vse skupaj je zvenelo kot neorganiziran »šunder«, sploh pri soliranju se je slišalo le naključno piskanje. Vse skupaj daleč od tega, kakor zvenijo na studijskih izdelkih. Ideje so zanimive, a kakšna dodelava bi pa tudi prav prišla.
Ameriška zasedba Power Trip je lansko leto postala cela senzacija, ko je izdala drugi album Nightmare Logic. Godba kvinteta iz Texasa se dotika preverjene kombinacije thrash metala in crossoverja. Na prvo žogo nič revolucionarnega, a nastop v živo še bolj prepriča kot sam album. Kvintet je uigran, primerno agresiven in energičen. Skladbe so ravno prav udarne, zvok pa je bil razločen, tako da se je v nastopu skupine resnično dalo uživati. Power Trip so s svojim nastopom pokazali, da so na pravi poti. Za ljubitelje Slayer, Cro-Mags, Pantere idr. so Power Trip obvezno čtivo. Skupina se namreč raje poslužuje starošolskih vzorcev kot pa modernih. Kakšnih olepšav tu ni, tudi pri soliranju je bolj delovalo, da je navdih prišel od Slayer. Power Trip se držijo preverjenih vzorcev, a sodeč po energičnem nastopu in uigranosti, znajo še visoko priplezat. Vsaj nekje na nivo Lamb of God, če bodo fantje vztrajali v trenutni smeri.
Pri Trivium neke daljše predstavitve ni potrebno. Kar nekaj obiskovalcev jih je poprej gledalo v tujini in tudi nekaj jih je potrdilo, da Trivium pred dvema letoma niso bili v najboljši formi. A po kadrovski menjavi, albumu, ki je povrnil zaupanje v skupino, je preprosto treba dat še kakšno priložnost. Za uvodnik je skupina spustila skladbo Run to the Hills od Iron Maiden, svoj set pa so odprli s skladbo The Sin and the Sentence z zadnjega albuma, s katero se skupina tudi prvič lahko dokaže, v kakšni formi so. Predvsem zaradi tega, ker vsebuje vse sestavine, po katerih so Trivium znani. Dvomi so bili hitro utišani, skupina je točna kot urica. Inštrumentalna skupina resnično prepriča, tudi vokal Heafyja je deloval prepričljivo. Blestel pa je tudi novi bobnar Alex Bent, ki je bil skozi celo koncert metronomsko natančen. Če je pri solažah kakšen ton ušel mimo, se je pri Bentu zdelo, da ne zgreši niti enega udarca. Repertoar je bil skrbno izbran, nekaj malega so pred tem k temu prispevali tudi oboževalci z glasovanjem.
Sledila je skladba Throes of Perdition z albuma Shogun, ki je vsekakor primerna s svojim groovy thrash riffovjem za vrtenje las. Nato pa povratek k aktualnemu albumu z Betrayer, a po temu so se spomnili na album Ascendancy, s katerim so sploh pridobili na prepoznavnosti. Samonaslovljena skladba je dala vedeti, da kakšen manever ima metalcore, za dodatek pa je kitarski dvojec Matt Heafy in Corey Beaulieu prispeval hitri solo duel, s katerim sta potrdila svojo virtuoznost in natančno igranje. Zopet preskok na aktualen album, Sever the Hand za pompoznim refrenom skriva močan thrasherski del, ki res da skladbi pravo moč in je primeren za divjanje na koncertih. Dober zvok celote je pripomogel k temu, da se je v koncertu resnično dalo uživati. Agresija Trivium se ni umirila do skladbe Until the World Goes Cold, nalezljive skladbe z albuma Silence in the Snow z izstopajočim refrenom, ki ga je publika precej glasno tudi prepevala. Malo bolj tehnična doza je bila servirana z Becoming the Dragon, kjer je tudi basist Paolo Gregoletto pokazal svoje sposobnosti. Matt Heafy pa se je med skladbo celo sprehodil med publiko s kitaro. Čez repertoar ni kaj poreči, bil je lahko hiter in udaren, melodičen in nalezljiv ter obenem virtuozen. Po dobri so Trivium zaključili redni del z aktualno skladbo Beyond Oblivion, ki združuje agresivne in mehkejše elemente in obenem predstavlja, kje skupina stoji trenutno. Stilske raznolikosti je bilo vsekakor veliko, a prostora jim še ni zmanjkalo. Povratek je skupina naznanila s skladbo Shattering the Skies Above, ki že nekaj časa ni bilo na repertoarju, a popestritev nikoli ne škodi. Zimzeleni Pull Harder on the Strings of Your Martyr z albumu Ascendancy je stalnica. S to skladbo so se namreč izstrelili iz podzemlja leta 2005. Heafy pa uspel prepričati publiko v circle pit po stopnicah. Pri zaključni skladbi In Waves se je publika še zadnjič razdivljala, Trivium pa so uspešno zaključili svoj set in opravičili svoj ugled.
Trivium so s prvim nastopom v Sloveniji pokazali neverjetno uigranost in obenem tudi profesionalnost, ki je posledica dolge kilometrine. Temu primerno so podobno prepričali Power Trip, ki vsekakor obetajo, medtem ko pri Venom Prison bo potrebno še kaj več. Vsekakor koncert, ki bi se ga veselili še kdaj.
avtor: Primož Novak
fotografije: Aleš Podbrežnik
