Treat: The Endgame

0 212

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 8. 4. 2022
Produkcija: Peter Mansson & Anders ”Gary” Wikström
Dolžina albuma: 55.23 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 9.5/10


Treat so danes legende skandinavskega hard rocka. »The Endgame« je deveti album skupine, ustanovljene že leta 1981 in četrti po reaktivaciji leta 2006, ko je bend stopil pod okrilje italijanske založbe Frontiers Music Srl. Pri Treat si vselej vedel kaj lahko pričakuješ. In tisto kar pričakuješ tudi dobiš. Vedno. Tako bo ostalo. Tudi po albumu »The Endgame«. To pomeni, da je bend znova dostavil odličen nov studijski album poln hipno učinkujočih hardrock jurišnic, ki jih razganja od muzikalne grabežljivosti, točneje od triumfalno učinkujočega naboja bombastike ter pompa.

Treat so se torej iz daljšega pavziranja v obdobju med letoma 1993 in 2006, leta 2010 vrnili na prizorišče z imenitnim albumom »Coup De Grace«, ki ga je šest let kasneje nasledil znova izvrstni in nič slabši »Ghost Of Graceland«. Vsega dve leti zatem so izdali še album »Tunguska« – RockLine recenzija, ki je zadržal vso imenitnost obeh predhodnikov.

Album »The Endgame« je znova produciral zvesti kompanjon skupine Peter Mansson, ki je oblikoval zvok že preteklim trem studijskim albumom. To dokazuje, da so Treat z Manssonovim učinkom zelo zadovoljni. Zato je logično, da se držijo svoje preverjeno zmagovite formule tudi v letu 2022, ko prihaja torej med nas izvrstni »The Endgame«.

Tu je markantni in pečatni vokal Roberta Ernlunda, grabežljiva kitarska retorika solersko potentno vihravega Andersa Wikströma, s katero so znova premeteno okrašene vse točke albuma, pa bolščava in kontrastna ritmična odzivnost, na čelu s prodorno voluminozno bas nogo povratnika Nalle Påhlssona. Vsekakor dajejo izraziti predznak pompoznosti albuma znova visoko kompatibilne plasti ‘šelestečih’ sintetizatorjev, ko tudi linij, ki zvenijo bliže tradicionalnim Hammond orglam, pa tudi smiselno vpenjanje raznolikih klaviaturskih vložkov, kar sam domet gradacije drama teatra v posameznih skladbah zgolj krepi. K slednjemu elementu prispeva pomemben delež tudi oblikovanje več delnih vokalnih harmonij, v čemer so Treat že pregovorno pravi mojstri.

Treat so znova pilili album do potankosti. V sozvočju s svojim prirojenim skandinavskim perfekcionizmom. Izkušnje, talent, kilometrina in velika navdahnjenost, ki je v zadnjih štirih letih, kolikor je skupina potrebovala za novi album, natresla malho svežih idej, na katerih temelji garnizon dvanajstih vrhunsko dovršenih in detajliranih hardrockovskih zadušnic. Te kar tekmujejo med seboj v kraji pozornosti. Ko zgrabi ena skladba, je tu že druga, ki grabi najmanj enakovredno prejšnji, če ne še bolj prevzetno. Izrednega zaleta, ki je intenziviran iz komada v komad (sploh v sosledju ‘trojčka’ skladb Sinbiosis, Home Of The Brave in Both Ends Burning) ne jemlje albumu niti udarna balada My Parade, nastavljena na njegovi sredini. Himničnosti triumfalnih napevov ne primanjkuje, kar velja za vrsto zaščitne znamke glasbenega opusa skupine Treat. V to ligo se neizpodbitno uvrščajo: otvoritveni ‘vihar’ s Freudian Slip, za njo Rabbit Hole, z eno najmarkantnejših kitarskih fraz, nadalje Jesus From Hollywood (podkrepljen beat s ‘kravjim zvoncem’), pa Home of The Brave, ali Caroline Reaper, … Tu je tudi To The End Of Love, ena izmed najboljših skladb celotnega albuma, ki pripelje sam album prav ob njegovem koncu do dramatičnega vrhunca. Tudi tokrat je izključno na poslušalcu albuma, da izbere svoje favorite muzikalne grabežljivosti.

Novi album torej vzdržuje najmanj takšno kakovost, kot predhodni trije izdelki, med katerimi nosi Coud De Grace posebno mesto, vendar mu stoji »The Endgame« več kot ponosno ob boku. Ljubitelji skupine bodo več kot navdušeni, predvsem pa bo vžgal pri vseh, ki stavite na tradicijo bogate zapuščine skandinavskega hard rocka, od koder Treat izvirajo. »The Endgame« je album s katerim bodo privrženci skupine rade volje mnogo časa radi vstajali in hodili z njim spat. Treat dokazujejo torej tudi z devetim studijskim albumom, da ostajajo velemojstri svoje glasbene retorike, oziroma najboljšega kar lahko dostavi tradicija skandinavske šola hard rocka.  

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1.  Freudian Slip
2.  Rabbit Hole
3.  Sinbiosis
4.  Home Of The Brave
5.  Both Ends Burning
6.  My Parade
7.  Wake Me When It’s Over
8.  Jesus From Hollywood
9.  Magic
10. Carolina Reaper
11. Dark To Light
12. To The End Of Love

Zasedba:
Robert Ernlund – vokal
Anders ”Gary” Wikström – kitara, spremljevalni vokal
Jamie Borger – bobni, tolkala
Nalle Påhlsson – bas kitara, spremljevalni vokal
Patrick Appelgren – klaviature, spremljevalni vokal

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki