Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 10. 7. 2020
Produkcija: Steve Brown & Ted Poley
Dolžina albuma: 47.57 min
Zvrst: Melodic Rock / AOR
Ocena: 8.0/10
Ni bilo pričakovati, da bo ta projekt s precej hecnim imenom po treh letih od izida istoimenskega prvenca kdaj dobil tudi svojega naslednika. A ga je. Naveza Danger Danger pevca Teda Poleya in Trixter kitarista Stevea Browna torej še ni rekla zadnje in tako še naprej funkcionira. In funkcionira zelo dobro. »Lions« je nov glasbeni manifest natanko tistega, kar je predstavil studijski prvenec. Ne prinaša nobene spremembe, vsekakor pa znova silno smelo in zabavno kolizijo glasbeno izpovednega preseka maloprej omenjenih skupin, ki pa v aranžiranju vleče tudi odločno navdihovanje nad likom in delom Def Leppard (albuma »Hysteria«, »Adrenalize«).
»Lions« je še en album, zabeljen z zvrhano mero ‘party time’ antemov, ki v grabežljivosti ne poznajo meja in zlezejo pod kožo takoj. Poley in Brown se poznata zelo dolgo, še iz časov, ko sta vsak s svojo skupino obhajala prav vsa mogoča klubska prizorišča po Los Angelesu. In ker je tudi na tem albumu več kot očitno, da imata oba rada glasbo skupine Def Leppard, je album »Lions« pravzaprav dosežek polnokrvno pretiranega, a vrhunsko podtaknjenega ličila »kičaste« produkcije, pa tudi trikov aranžiranja (zlasti multi-vokalne harmonije), ki intenzivirajo izredno bombastiko in značaj arenske grabežljivosti »velikih« refrenskih napevov albuma.
Kljub nekaterim strupeno muzikalnim trenutkom, ki poganjajo visoko oktansko substanco albuma, pa novi album s takšno reciklažo niti ne deluje tako sveže kot studijski prvenec. Formula je preverjena, preizkušena, sicer vžiga, a vseeno bi lahko bil album mirne duše sedem minut krajši. To pomeni dve skladbe krajši. No, ali vsaj eno skladbo (in pol) krajši. Preprosto. Recept komponiranja postaja skozi minutažo albuma nekoliko preguljen in po kakšne pol ure rotacije v predvajalniku prične nekoliko dolgočasiti.
Ted Poley in Steve Brown sta tudi na novem albumu obdana z izvrstno ritem sekcijo, ki jo znova zastopata basist Greg Smith (Ted Nugent, Rainbow, Alice Cooper) in bobnar Chuck Burgi (Rainbow, Blue Oyster Cult, Joe Lynn Turner). Izredno spretno komponiranje in velike veščine v produkciji zvoka sta drugi naslov za Browna in Poleya in »Lions« je garant izredne kompaktnosti in aranžerske koherence, kjer ni idejnih rešitev in potez komponiranja, ki bi postavljale pod vprašaj visoko kakovost izdelka ter visoko vibrantno dinamiko.
Vsekakor je tak album, kot je »Lions«, ki občuje z malho recikliranja idej klasične AOR šole, v letu 2020 še vedno silno zabavno poslušati. Zakaj? Preprosto, ker je (prvič) to v vseh ozirih še vedno zelo dober izdelek, in drugič, ker je danes podobnih izdaj zelo malo. In ko takšen album, kot je Lions«, izide, spomni na zlate čase osemdesetih, ko je AOR mešal štrene radijskih programov toliko bolj intenzivno. Trkanje na vrata nostalgije je doseglo svoj namen, vsekakor pa bo album več kot zadovoljil tako ljubitelje Danger Danger kot tudi Trixter, pri čemer ga morajo obvezno preveriti tudi ljubitelji zlate dobe Def Leppard.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Youngblood
2. Monster In Me
3. Around Midnight
4. Mean It
5. Lions
6. Decadence On 10Th Street
7. Dream Your Heart Out
8. Blow Your Mind
9. Sedona
10. Look Into Me
11. Winner Takes All
Zasedba:
Ted Poley – vokal, spremljevalni vokal
Steve Brown – kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Greg Smith – bas kitara, spremljevalni vokal
Chuck Burgi – bobni
