Timo Tolkki’s Avalon: The Enigma Birth
Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 18. 6. 2021
Produkcija: Aldo Lonobile
Dolžina albuma: 58.49 min
Zvrst: Symphonic Power Metal
Ocena: 8.5/10
Timo Tolkki, finski kitarski virtuoz, komponist in producent, oče finskih power metal legend Stratovarius, se po dveh letih vrača še s četrtim albumom svojega projekta Avalon, ki mu je dodelil nasov »The Enigma Birth«. Novi album oziroma novo zgodba o metalski operi, ne odpira nove trilogije. Ne dostavlja pa album nekega koncepta
Da. Niti poslušati ni treba. Pri Tolkkiju natanko veš, kaj bo glasbenik dostavil. Power metal močno podprt z zabelo aranžiranja, ki črpa v neo-klasicizmu in nosi celo razvojne tendence proti progresivnemu metalu. Ob tem pa ostaja zvest kompaktnosti aranžmajev, ki zahtevajo večkrat stampedo dvojne bas boben stopalke – ta daje skladbam dinamično ritmično pretočnost (četudi je zvok občasno tako ‘kičast’, da človek posumi na ‘klikanje’), nad tem pa se bohoti razkošje pompa ultra-muzikalne nalezljivosti. Čez to položiš avtoritativno in pečatno petje, ki nadgrajuje visoko muzikalno zasnovo točk. Vse to je nuja v simfoničnem pompu power metala. Tolkki to predobro ve, bodisi da gre za klasične čase Stratovarius, ali njegova druga dva glasbena projekta Revolution Renaissance in Symfonia. Tudi »The Enigma Birth« je delo, ki garantira vse tisto, na kar nas je Tolkki v preteklosti razvajal.
Timo Tolkki je material za novi Avalon album napisal med lanskim letom in novi Avalon album prihaja relativno hitro za predhodnikom. Tako kot smo že vajeni s preteklih treh albumov projekta, tudi na novem gostuje kopica vokalistov in sicer: James Labrie (Dream Theater), Jake E (ex-Amaranthe, Cyrha), Marina La Torraca (Phantom Elite, Exit Eden), Brittney Slayes (Unleash The Archers), Raphael Mendes (Icon Of Sin), Fabio Lione (Rhapsody, Angra, Eternal Idol), Caterina Nix (Chaos Magic) in YouTube vokalna zvezda PelleK. Pestra paleta vokalistov je v takšni situaciji pravzaprav nujna, saj popestri razvoj in atmosfero točk do te mere, da poslušalec ne razmišlja pretirano o pogrevanju klišejev. Tudi narava kompozicij je zelo dobro razmeščena. Od baladnih točk, do nabritih powermetalskih jurišnic in srednje hitrih trenutkov pravšnje zabele bombastičnega drama teatra. Da. Otvoritev in zaključek sta kar se da pospešena. Predstava pestrega nabora vokalistk in vokalistov je sijajna, fascinantna in ena največjih privlačnosti tudi tega albuma. Predvsem funkcionirata tokrat odlično vokala Fabia Lionea (na moški strani) – kar niti ne čudi (naveza med Rhapsody, Angro in Stratovarius je bila vselej čvrsta) in Caterine Nix (na ženski strani). Vokal Raphaela Mendesa pa je neposredni odgovor na to, kako bi funkcioniral vokal Brucea Dickinsona v ‘Timo Tolkki style power metalu’, pri čemer Beaty And War potegne mimobežno na nekaj, kar bi lahko prišlo iz klasičnega Stratovarius albuma »Infinite« (2000). Zakaj Avalon ne more neposredno vleči na Stratovarius, čeprav je tudi »The Enigma Birth« pisan na kožo ljubiteljem Stratovarius? Ker manjka v celoti Jens Johansson.
V zadnjih dvajsetih letih je izšlo takšno obilje plošč na power metalski sceni, da postane razločevanje med njimi občasno uganka vseh ugank. Zavozlana reč. Kaj to pomeni? Da bodo za tale album zgrabili resnično vsi tisti, ki so strogi power metalski specialisti, se pravi mdr. zaprisežen privrženci lika in dela Tima Tolkkija, ter pa vsi novopečeno pristali v metalu, za katere je power metal odskočna deska na avanturi odkrivanja tega žanra v vsem njegovem razvojnem sijaju in misterijih.
Zelo pomembna je povezava z izvrstnim italijanskim multi-instrumentalistom in producentom, tudi komponistom in v prvi vrsti kitaristom, Aldom Lonobilom (Secret Sphere, Archon Angel, Sweet Oblivion). Ta je prevzel producentsko krmilo že na prejšnjem Avalon albumu, kar je doprineslo k silno všečni razgibanosti in posodobitvi – aktualizaciji zvoka tega Tolkkijevega projekta. Tudi na novem albumu je njegovo delo sklepne revizije pristavilo pomembno piko na »i«, ki garantira oziroma vzdržuje kakovostno koherenco prejšnjega albuma. Kot omenjeno. Odlično uravnovešen album v smislu razmestitve točk glede na samo naravo posamezne kompozicije, spremlja vseskozi odlična produkcija (še posebej pri zvočnem razmeščanje kitar). Nad vsem in to je treba izpostaviti, pa odigra seveda integralno vlogo Tolkkijev pečatni in prepoznavni pristop kitarske igre. S komponiranjem vred. Sama filozofija dojemanja fuzije metala z opero in klasično glasbo. To je tisto, kar daje prepoznavnost in unikat tudi četrtemu Avalon albumu. Možakar ostaja briljanten v svojem ustvarjanju in sami interpretaciji kitarske igre. Naj ga navdih torej ne zapusti. Vse dokler bo Tolkkijevo igranje izvabljalo takšne salve melanholije, kot je to v fascinantni baladi Another Day, se tega gotovo ni treba bati.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. The Enigma Birth (feat. Pellek)
2. I Just Collapse (feat. Caterina Nix)
3. Memories (feat. Caterina Nix, Brittney Slayes)
4. Master Of Hell (feat. Raphael Mendes)
5. Beautiful Lie (feat. James LaBrie)
6. Truth (feat. Jake E)
7. Another Day (feat. Marina La Torraca)
8. Beauty And War (feat. Raphael Mendes)
9. Dreaming (feat. Fabio Lione)
10. The Fire And The Sinner (feat. Jake E, Brittney Slayes)
11. Time (feat. Marina La Torraca)
12. Without Fear (feat. Fabio Lione)
Glasbeniki:
Timo Tolkki – kitara
Andrea Arcangeli – bas kitara
Marco Lazzarini – bobni
Antonio Agate – klaviature in orkestracije
Federico Maraucci – dodatne kitare
Aldo Lonobile – dodatne kitare