Založba: Nuclear Blast Records
Datum izida: 18. 11. 2022
Produkcija: Karl Groom & Richard West
Dolžina albuma:
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 10/10
Threshold so se po petih letih studijske odsotnosti vrnili z novim studijskim albumom »Dividing Lines«. Njihov predhodni album »Legend of the Shires«, ki je obenem predstavljal nadvse uspešno vrnitev pevca Glynna Morgana, je bil eden izmed najboljših prog metal/rock albumov v letu 2017 zato, so bila pričakovanja privržencev med ljubitelji prog metala izjemno spoštovane skupine pred izidom »Dividing Lines« razumljivo precej velika.
Threshold, ki v svoji dosedanji povesti iz različnih vzrokov niso imeli veliko sreče s sicer samimi odličnimi pevci so s povratnikom Morganom dobili kreativni zalet. Slednjega je moč čutiti tudi na »Dividing Lines«, ki od začetka do konca vsebuje izvrstno aranžirane kompozicije na katerih lahko občudujemo tako tehnične odlike vseh inštrumentalistov na čelu s kitarskim virtuozom, producentom ter kreativnim vodjo Karlom Groomom, medtem ko med posebna poglavja spadaajo Glynnove bravurozne vokalne predstave ter zelo dobra, večinoma družbenokritična besedila.
»Haunted« je precej reprezentativna uvodna Threshold stvaritev, ki je za malenkost manj kompleksna od njihovih običajnih razmer, a je zato prava energetska ‘bomba’ sredi katere se harmonizirano menjajo tako ‘naelektreno’ udarni kot akustični trenutki. Poslušalca v trenutku ‘posrka’ v nov album, kar je za nadaljnjo, ugodno in uživanja polno poslušanje zelo pomembno. Še boljše izpade »Hall of Echoes«, ki je s svojim izjemno gladkim ter inteligentnim prehodom v epski refren ob katerem se mravljinci odpravijo na prosto plezalno pot po telesu, zagotovo eden izmed vrhuncev »Dividing Lines«. Threshold tako še vedno ohranjajo sloves ene izmed redkih progmetalskih skupin, ki jim istočasno uspeva ustvarjati kompleksne in udarne, a obenem melodične kompozicije s premeteno strukturo aranžmajev in inštrumentalnih sekcij.
»Let It Burn«, ki ima odlično harmonizirane prehode med udarnimi in melanholičnimi sekcijami, vsebuje razmeroma netipičen uvodni in zaključni del tako, da predstavlja zanimiv eksperiment. »Silenced« je po drugi strani precej klasično usmerjena Threshold kompozicija na kateri izstopajo futuristično obarvane sintetizatorske teksture v režiji Richarda Westa. »The Domino Effect« je prva izmed dveh daljših, epsko usmerjenih in zelo ambicioznih kompozicij na »Dividing Lines«, ki bosta zagotovo navdušili vse dolgoletne Threshold privržence. ‘Efekt domin’ je stvaritev številnih ambientalnih sprememb in povsem različnih inštrumentalnih in vokalno obarvanih sekcij na kateri vsi inštrumentalisti dobijo veliko prostora za demonstracijo svojih inštrumentalnih vrlin.
»Complex« je bolj neposredna, izrazito udarna stvaritev, ki vsebuje kar nekaj vzporednic z določenim Threshold standardi iz preteklosti, medtem ko na njej izstopa predvsem imenitno speljan refren. Na mračno obarvanem »King of Nothing« navduši predvsem Glynn s svojo izjemno vokalno predstavo, ki jo ne odlikujeta le odličen razpon glasilk ter izredna karizma, temveč zelo dobro tempiran čustveni razpon od melanholičnih do jeznih občutij.
»Lost Along the Way« bo zagotovo zelo vešč tudi marsikateremu privržencu neoprogrockerskih šampionov Arena, saj precej potegne na nekatere njihove stvaritve. Tudi v preteklosti so se našle določene zvočne sorodnosti med obema skupinama, saj je bil Karl Groom svoje dni član skupine Shadowland pod vodstvom klaviaturskega mojstra Clivea Nolana (Arena, Pendragon), medtem ko nekdanji Threshold pevec Damian Wilson sedaj poje pri Areni. »Run« je za običajne Threshold razmere s štirimi minutami kratka stvaritev, vendar gre za pristni energetski katalizator z nabrušenimi kitarskimi pasažami ter zelo dobro ‘ogrevanje’ pred zaključnim epom. »Defence Condition« je tista ‘pika nai’, ki »Dividing Lines« namesto statusa ‘zgolj’ zelo dobrega albuma prisluži status mojstrovine. Orkestralni aranžmaji so nadvse umetelno prepredeni s krepkimi kitarskimi pasažami, medtem ko slastno harmonizirani prehodi v epski refren ustvarijo izjemno vzdušje. Brutalni zaključek te kompleksne in dramatične epopeje je precej nepričakovan, vendar izpade odlično.
Angleški progresivnometalski mojstri so z novim albumom »Dividing Lines« ustvarili še en izjemen studijski podvig o katerem se bo med ljubitelji progresivnega metala in progresivnega rocka še dolgo govorilo. Kar težko je verjeti, da so po izjemnem »The Legend of Shires« ustvarili še eno zaporedno mojstrovino, ki ni samo enakovredna predhodni umetnini, temveč jo na določenih mestih celo prekaša. »Dividing Lines« sodi v elito Threshold albumov in nobeno presenečenje ne bo, če bo za nekatere njihove privržence to postal celo najljubši album angleških progmetalskih šampionov. Očitno novi ustvarjalni zalet, ki ga je povzročila Glynnova vrnitev, še kar traja in upajmo, da se še dolgo ne bo končal.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Haunted
2. Hall Of Echoes
3. Let It Burn
4. Silenced
5. The Domino Effect
6. Complex
7. King Of Nothing
8. Lost Along The Way
9. Run
10. Defence Condition
Zasedba:
Glynn Morgan – vokal
Karl Groom – kitara
Richard West – klaviature
Steve Anderson – bas kitara
Johanne James – bobni
