Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: 04.03.2018
Legendarna simfonična metal zasedba Therion je bila zadnja leta precej neopazna. Ko je leta 2012 izšel album priredb raznih šansonov, se je zdelo, da so Therion pogubljeni. Idej ni bilo več pravih, skupina se je logično zavila v molk. Po letih tišine je vodja skupine Christofer Johnsson sporočil, da se je ukvarjal z zelo obsežnim projektom, dolgo načrtovano rock opero z naslovom Beloved Antichrist. Trojni album je ugledal luč sveta pred nedavnim in Therion so logično odšli na promocijsko turnejo, ki se je ustavila ponovno v Sloveniji.
Obisk je dal vedeti, da Therion niso več v zlatih časih, ko so tudi kakšen koncert razprodali, seveda pa je bila tudi koncertna zasedba večja. Dolga odsotnost je terjala svoj davek, simfonični metal pa ne uživa več takšnega slovesa, kot je pred leti. Še kot zanimivost se lahko omeni, da so pred Therion leta 2007 igrali danes famozni Sabaton. Danes pa so Therion lahko predskupina Sabaton, kar pa ni pokazatelj kvalitete. Tudi tokrat so Therion seboj vzeli mlade perspektivne skupine, ki morda ne spadajo v žanrski kontekst, a za kakšno novo zanimivo spoznanje se vedno najde prostor.
Pričetek z angleško zasedbo The Devil ni bil ravno obetaven. Zamaskirana skupina se poslužuje precej preproste atmosferične godbe, ki je v svojo glasbo namesto petja dala pomembne zgodovinske govore raznih politikov. The Devil so s svojim konceptom zanimivi za približno dve skladbi, potem pa postane vse skupaj precej suhoparno.
Boljša slika se je pokazala z nemškimi alternativni metalci Null Positiv, ki so izstopali predvsem zaradi podivjane pevke Eli Berlin, ki je znalo tako lepo pet kot tudi kričat. Nič novega sicer. Zaradi odsotnosti melodike in bolj preprostih prijemov je skupina malce spominjala na ukrajinske Jinjer, le da se Null Positiv niso spustili v kakšne zahtevnejše groovy predele. Nedvomno pa so Null Positiv za pogledat zaradi Berlinove, ki je dober dokaz, da nimajo zgolj v Arch Enemy močnega ženskega vokala.
Pri ruski zasedbi Imperial Age se je stilsko glasba še najbolj približala Therion. Ni šlo za odkrivanje tople vode, vendar je ruska zasedba suvereno predstavila skladbe, ki so inštrumentalno celo spominjale na kakšno priznano nizozemsko zasedbo. Imperial Age so s svojimi skladbami, ki so bile tudi hitre in udarne, dali jasno vedeti, da jim ni do olepšav. Manj je bilo spogledovanja z osladnim rockom, temveč so se raje poslužili tudi power metala. Morebiti presežkov ni bilo, a za ogrevanje so bili več kot spodobni. Poleg tega si je moški del publike lahko konkretno spočil oči nad vokalistkama.
Therion imajo za sabo bogato diskografijo. Svoj čas so lahko igrali tudi po 3 ure pa jim še vedno ni zmanjkalo materiala. Leta so naredila svoje, tako da je bilo potrebno vse skupaj skrajšat in smiselno naredit best of set z novitetami. Novi album Beloved Antichrist je dolg kar tri ure, Therion so logično odigrali nekaj novitet, katerih pravzaprav niti ni bilo veliko glede na obseg albuma. Odziv je bil soliden, a bolj se je čakalo na skladbe, po katerih so poznani. Torej, iz obdobja albumov Theli do Gothic Kabbalah. Zlata doba Therion je že mimo, kar je bilo vidno tudi v zreducirani zasedbi. Pompozne klaviature in vse orkestracije so bile nasnete, s čimer se je izgubila pristnost. Za moške vokale pa je skrbel le en vokalist, dolgoletni član Thomas Vikström, za ženske pa pevki Linnéa Vikström in Chiara Malvestiti. Torej, manjša pevska zasedba, ki pa ni pešala, sploh vokalistki sta bili odlično usklajeni.
Pohvale vreden je vsekakor Christofer Johnsson, ki je po hudih težavah s hrbtom spisal trojni album, na koncertih pa še vedno zdrži več kot uro in pol. Za seboj ima vedno dobro spremljevalno ekipo, se pa pozna, da v skupini več ne sodelujeta brata Niemann, ki sta v Therion pustila dober pečat. Trenutni kitarist Christian Vidal je dobro naučen, a bolj je delovalo, da mu je poziranje bolj po godu. Therion so odigrali svoj set korektno, poleg novitet je bilo odigranih kar nekaj priznanih skladb, kot so: Ginnungagap, Wine of Aluqah, the Rise of Sodom and Gommorah, Lemuria in večno To Mega Therion. Johnsson, ki je deloval sprva zadržan, se je na koncu lepo razživel, pred koncem pa je Johansson pojasnil tudi, zakaj niso prodajali majic. Kljub vsemu so Therion naredili prav spodoben koncert in obetaven povratek.
Zlata doba Therion je mimo, kar pa še ne pomeni, da je skupina za odpis. Z več kot solidnim koncertom v Kinu Šiška so Therion napovedali novo dobo in obenem upanje za naprej.
avtor: Primož Novak
fotografije: Sebastijan Videc
