Založba: Three Dog Music
Datum izida: 3. 2. 2023
Produkcija: The Winery Dogs (miks: Jay Ruston)
Dolžina albuma: 50.52 min
Zvrst: Progressive Rock / Hard Rock
Ocena: 9.0/10
Glede na nenehno vpetost treh akterjev zasedbe The Winery Dogs, je bilo le malo verjetno, da bomo še kdaj dočakali kakšen studijski podvig skupine. A smo ga. V letošnjem februarju je namreč izšel tretji studijski album zasedbe, ki združuje pod isto streho tri super zvezdnike svetovne rock in metal scene. In ti ne potrebujejo nikakršne uvodne predstavitve.
Zanimivo je, da so Richie Kotzen (vokal, kitara, klaviature), Billy Sheehan (bas kitara) in Mike Portnoy (bobni) pri svojem tretjem albumu postregli z muzikalno najbolj dostopnim izdelkom, ko ga primerjamo s preteklima dvema albumoma, to je naslovnim iz leta 2013 in naslednikom “Hot Streak” iz leta 2015. Skupina je s formacijo leta 2012 in dvema albumoma, ki sta bila relativno hitro nanizana drug za drugim, dvignila med glasbeno javnostjo te galaksije dovolj prahu, da je ostalo povpraševanje po njunem nasledniku (kot tudi zanimanje za skupino), tudi v osmih letih, ki so sledila, dovolj veliko. Tako je trio v tem obdobju le našel čas in prostor, da ustvari svoj tretji The Winery Dogs album.
Tisti, ki poznate prejšnja dva albuma veste da z ‘vinskimi psi’ ni vredno češenj zobati. Tri zaokrožene entitete do zob oborožene s tehnično bravuroznostjo, še posebej pa ekspresivnim unikatom, pač v relaciji razporeditve silnic v trianglu tria, dostavljajo posebno glasbeno zgodbo, ki ji v smislu artistične ekspresije ne pride prav nič blizu. Trije glasbeniki oprtani z neverjetnimi karierami (Sheehan in Kotzen sta bila med letoma 1997 in 2002 tudi Mr. Big sodelavca), izkušnjami ter suverenostjo, ostajajo v tem kar dostavlja substanca albuma “III”, dihjemajoče glasbene entitete. Na individualni ravni. In ko se ti trije individualisti združijo v trio, se osupljivost individualne ravni medsebojno amplificira, vibracijsko in energetsko med seboj podpira ter dosega tako skozi novo glasbeno telo ekspresije, absolutni artistični unikat in biser.
Album “III” je oprtan z bravuroznimi solističnimi izleti vseh treh glasbenikov, kar bodo pozdravili vsi ljubitelji progresivnih žanrskih prvin s katerimi se kiti album “III”. Kotzenova retorika dodaja občasno kopreno bluesa, zlasti zavoljo nekaterih kitarskih rešitev, to spoznanje pa ojačuje tudi njegov specifični soulovski vokal (npr. Lorelei, bi lahko bila uvrščena na katerikoli Kotzenov samostojni studijski album). Uvodni, izhodni in prehodni deli so drzno zabeljeni s Sheehanovimi ali Kotzenovimi improvizacijskimi juriši, Portnoy jima ne ostaja dolžan ob slikovitem in zanj značilnem lomljenju ritmičnih struktur. Dopolnjevanje je izjemno.
Torej. Album “III” se znova šibi od vseh improvizacijskih zaletov in figur, ki zagotovo jemljejo dih. V tem ni zavor. Je pa zanimivo, da je album “III” občutneje muzikalno uravnan. To pomeni, da je v kompozicijah lažje sledljiva nit relacije kitica – refren. Nasploh kar se formatiranja refrenskih napevov tiče, je album “III” izdatna nadgradnja obeh albumskih predhodnikov. Že uvodna Xanadu je takojšen dokaz za to. Tudi za bolj ‘razrahljane’ dele albuma velja občutek, da je rdeča nit formatiranja kompozicij bolj sledljiva, kot kdaj koli prej. Tak primer je denimo skladba Stars. Podaljšana mid-eight pasaža je v njej osupljivo formatirana. Portnoy in Kotzen se skozi odličen improvizacijski dialog (v tej pasaži) v zadnjem trenutku mojstrsko ‘ujameta’ na robu prepada možne fragmentacije skladbe in jo vrneta v enega najbolj nalezljivih refrenov albuma “III”.
Album “III” ohranja tudi izjemno organsko živost. Dokazuje, da je bil material, ki je našel mesto na albumu, posnet po principu koncertnega nastopa tria v studiu. Pričakovan manever tria. Gre za obvezni element, ki mora spremljati vsak tak album. S čim manj naknadnih studijskih korektur in ‘olepšav’. Album “III” je živa in ‘slečena’ beštija, ki te v vsej iskrenosti in neprikritosti hipoma prevzame in posrka vase. In pri tem je neverjetno koliko prostora razpoložljivega spektra zvočne slike pokrijejo vsega trije glasbeniki. Razporeditev gradnikov je izjemna. Optimizirana. Kontrasti so magnificirani in se intenzivirano dopolnjujejo. Groove albuma je orjaški. Tudi ‘strahovit’, če želite.
The Winery Dogs so v glasbenem oziru svoja štorija. Okrog skupine je zato zbrano svojevrstno občinstvo zahtevnejše branže. V sozvočju z zahtevnostjo same glasbene izpovedi za katero stojijo The Winery Dogs. Kotzen je vokalni posebnež in pravzaprav prvi gradnik zgodbe o The Winery Dogs, ki odloča ali se boste odpravili glasbo skupine odkrivati dalje, ali pa boste hipoma naredili križ čez njo. A to ni prvi tak primer v zgodovini rocka in rolla, ko govorimo o podobnih, na miljo unikatnih in posebnih super trio rock formacijah, ki jim ni nič blizu (v glavo vskočijo Rush, The Police, Motörhead).
Šus! Drvež. Norija. Izbirate sami. A konec koncev, ni vse norija. Omenjeni blueser Lorelei, je npr. trenutek albuma, kjer postrežejo The Winery Dogs z izjemno čutno mehkobo. Torej! Album “III” sicer daje občutek, da je trio polagal več pozornosti na izpostavitev in vzdrževanje formatiranja kitica – refren, kot v preteklosti, obenem pa dostavlja znova toliko razgibanosti in improvizacijskih akrobacij, da ostajajo The Winery Dogs še naprej konkretna artistična kost za glodanje, všečna točno določeni glasbeni publiki zahtevnejših glasbenih gurmanov, med katerimi takšnih in drugačnih profesorjev glasbe ter glasbenih piflarjev nikakor ne primanjkuje. Ti ne bodo primanjkovali niti na koncertu skupine v Ljubljani, 29. 10. 2023! Lepo je spoznanje, da so se Portnoy, Sheehan in Kotzen, ob silno natrpanih dnevnih urnikih glasbenega udejstvovanja, vseeno spravili skupaj in posneli še en odličen nov The Winery Dogs album! V vsem poseben in drugačen od vsega kar najdeš na zemljevidu rocka in rolla. Naj ostane tako tudi v prihodnje!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Xanadu
2. Mad World
3. Breakthrough
4. Rise
5. Stars
6. The Vengeance
7. Pharaoh
8. Gaslight
9. Lorelei
10. The Red Wine
Zasedba:
Richie Kotzen – kitara, klaviature, vokal
Mike Portnoy – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Billy Sheehan – bas kitara, spremljevalni vokal
