The Ocean v londonskem The Dome predstavili Phanerozoic I

Datum: 2. 11. 2018

Kje: The Dome (Tufnell Park), London

Nemška progresivna metal zasedba The Ocean se je po petih letih končno vrnila z novim albumom. Skupina ni lenarila, temveč je po izidu albuma Pelagial konstantno koncertirala, tako da časa za ustvarjanje novega albuma preprosto ni bilo. A zadnji dve leti sta bili za skupini zelo produktivni. Nastal je novi album Phanerozoic, ki bo izšel v dveh delih. Prvi del z naslovom Palaeozoic je izšel 2. novembra, skupina pa ga je predstavila v sklopu novembrske turneje, na katero se je odpravila skupaj z zasedbama Rosetta in Arabrot. Na dan izida novega albuma The Ocean je skupina nastopila v londonskem klubu The Dome. Gre za manjšo dvorano, ki pa vseeno premore preko tisoč obiskovalcev. Obisk je bil soliden, a gneče ni bilo.

Prva skupina, ki je stopila na oder, so bili norveški Arabrot, ki so predstavili precej nenavadno mešanico glasbenih zvrsti. Skupina navaja, da preigrava noise rock in post-punk. Vsekakor je delovala celota čudaška, a nekako ni prepričala dovolj publike. Bilo je le nekaj interesentov v prvih vrstah. Arabrot so vsekakor skupina, ki se ne giblje v komercialnih vodah. Obenem njihov stil ni najbolje ustrezal ob bok preostalim skupinam na turneji. So pa Arabrot prispevali k raznolikosti koncerta.

Z ameriško post-metal skupino Rosetta pa se je dalo odlično ogreti. Skupina je servirala surov post-metal, kar pomeni, da je prišel v ospredje bolj moderni sludge metal. A da ni bilo vse skupaj zgolj glasno, so za protiutež predstavili tudi nežno stran. Pojavili so se spevni vokali s strani kitarista, ritmična sekcija ni bila več udarna, kitare pa so bile umirjene v post-rockerskem stilu. Vsekakor so Rosetta več kot dobro predstavili svojo glasbo, ki napram preostalim post-rockerskim zadevam ni bila predvidljiva. Ker so bili več časa v ospredju kričeči vokali ter močna distorzija, je za Rosetto očitno, da ciljajo na bolj metalsko publiko, ki je navdušena nad Neurosis, Isis, Pelican itd. Koncert Rosette je bil z dobrim ozvočenjem in odrskimi lučkami pa še toliko bolj prepričljiv. Skratka, skupina, za katero bi se pričakovalo večjo prepoznavnost.

V pol ure je bilo vse pripravljeno za The Ocean, ki so s tokratno turnejo pričeli nastopati kot sekstet. Skupina je namreč sprejela kot stalnega člana Petra Voigtmanna, ki je začel skrbeti za klaviature. Voigtmann s skupino sodeluje že nekaj, prej je namreč skrbel za odrske luči. Skupina je otvorila svoj set z noviteto Cambrian II: Eternal Recurrence. V momentu so The Ocean pokazali, da je njihov zvok še bolj poln, odkar nastopajo kot sekstet, z nadaljevanjem pa so dokazali, da ostajajo brezkompromisni še naprej. Leta se skupini ne poznajo. Kilometrina je nedvomno vidna, tako da temu primerna je tudi uigranost. V pričakovanju, da bo skupina odigrala celotni novi album, je skupina hitro posegla tudi po kakšnem preteklem albumu. Po noviteti Ordovicium so The Ocean ostali progresivno naravnani s skladbo Hadopelagic II z albuma Pelagial. Čeprav je bil prejšnji album konkretno preigran v živo, skladbe delujejo še vedno dovolj zanimive, da naredijo koncert toliko bolj zanimiv.

The Ocean so se malenkost pomirili s skladbo Firmanent z albuma Heliocentric. Pomirjena skladba, ki se, kakor The Ocean tudi najbolj znajo, razvije v nekaj bolj udarnega. A tisto, kar je najbolj navdušilo publiko, je bilo za marsikoga povratek na album Precambrian. Skladba Orosorian je že tako rušilne narave, dodatno pa se je vokal okrepil še s pevcem zasedbe Rosetta, Michaelom Arminom. Dvojni vokalni napad je močno celoto še dodatno pojačal, divjanje na odru je bilo nepopisno, publika pa je to bučno sprejela. Pred premorom so The Ocean set zaključili z bolj melanholično skladbo Permian: The Great Dying, s katero se tudi aktualni album sklene.

S čim lahko presenetijo The Ocean v dodatku, je predvsem uganka. Skupina ima za seboj kar nekaj albumov, na vsakem se najde potencialna skladba za repertoar. Padla je The Great Observer, skladba, ki je bila posneta med aktualnim in prejšnjim albumom. Zopet torej bolj progresivna skladba s polno preobrati, obenem presenečenje za dodatek. Krog pa se je sklenil z Benthic: The Origin of Our Wishes, zaključno skladbo albuma Pelagial. Gre za počasno in morbidno skladbo, kjer izstopa sludge metalski element. Kitare udrihajo tako nizko, da je prisoten občutek, kot da bi čutil pritisk na dnu oceana. Pevec Loic Rosetti pa je še enkrat izkoristil priložnost, da se vrže med publiko.

The Ocean tudi v letu 2018 potrjujejo vrhunsko formo, ki se izraža tudi z inovativnim novim albumom. Nedvomno ena boljši koncertnih skupin na sceni trenutno.