Založba: Nuclear Blast
Datum izida: 12. 8. 2022
Produkcija: Jens Bogren
Dolžina albuma: 40:46 min
Zvrst: Melodic Death Metal
Ocena: 9.5/10
Izraz “superskupina”, ki jo ponavadi tvorijo različni priznani glasbeniki svetovnega kova in ugleda, me običajno ne pritegne najbolj, saj v večini primerov, navkljub nespornemu glasbenemu talentu, takim projektom manjka duša, vezivo, ki drži skupino skupaj, naredi glasbo ‘žmohtno’ in omogoča dolgoživost skupine. Žal so taki primeri vse prepogosti. Kaj torej The Halo Effect naredi drugačne? Dejstvo, da izhajajo iz istega žmohta. Iz tiste göteborške prajuhe, iz katere se je v začetku ’90ih let prejšnjega stoletja, razvila še kako vplivna šola melodičnega death metala. Skupine kot so At the Gates, In Flames, Dark Tranquility in Soilwork so močno pretresle svet ekstremnega metala, tlakovale pot svoji melodični šoli in vplivale ne samo na cel kup drugih melodeath skupin, kot tudi na razvoj novih, modernejših zvrsti metala. In medtem ko so dandanašnji In Flames odtavali v te modernejše vode, The Halo Effect vračajo zvok, kakršnega bi po večini starih ljubiteljev, In Flames morali imeti sedaj.
Ko so se At the Gates leta 1995 odločil pavzirati, so vajeti te nove podzvrsti z naskokom prevzeli In Flames. Torej kdo so pravzaprav The Halo Effect? Jesper Strömblad, ustanovitelj In Flames in glavni krivec za nalezljive melodije, ki so jasno definirale zvok skupine (član IF 1990-2010); Niclas Engelin, solo kitarist in idejni vodja skupine (član IF 1997-1998, 2011-); Peter Iwers, basist iz “zlate dobe” In Flames (član IF 1997-2016); Daniel Svensson, bobnar, prav tako iz “zlate dobe” (član IF 1998-2015) ter Mikael Stanne, vodja in glavno grlo zasedbe Dark Tranquility in edini član The Halo Effect, ki ni bil nikoli uradno član In Flames, je pa odpel njihovi prvi album Lunar Strain.
Album otvori bombastični ‘Shadowminds’, ki z nekolikanj počasnejšim tempom, a z mogočnimi riffi, nalezljivo melodiko in agresivnim Stannejivim vokalom dobro pripravi naše glasbene brbončice na naslednje slabe tričetrt ure užitkov. ‘Days of the Lost’ nato z hitrejšim ritmom in Colony pridihom samo potrdi poslanstvo, ki si ga je skupina zadala. ‘The Needles End’ nato nadaljuje zgodbo mogoče malenkost bližje zvoku Dark Tranquility, z epskimi riffi v refrenu, a modernejšim prehodom v kitarski solo. Ta organska zmes različnih stilov znotraj iste zvrsti niti ne preseneča, glede na pedigre glasbenikov, konec koncev pa je le Stanne za mikrofonom. Počasen izjemno melodičen uvod v ‘Conditional’, prežet s Strömbladovo značilno melodiko, spretno zakrije šus, ki mu sledi. Skladba pa se aranžersko kompleksno razvija naprej, saj si sledi vse od blast beatov, do prehodov v lestvicah, umiritve in pospeševanja ritma in še več. Sledi verjetno najbolj “Dark Tranquilityevska” skladba albuma, ‘In Broken Trust’. Le-ta zveni zelo moderno, Stanne pa prvič poleg growlinga, zapoje v refrenu tudi s čistim glasom. Skladba, ki bi se zlahka nahajala na albumu ‘Atoma’.
‘Gateways’ je najbolj izstopajoča skladba albuma. Melanholična, da se je bi branili niti Insomnium in progresivno naravnana se prične zelo mirno s preprostim kitarskim riffom, ki se mu počasi dodajo bobni, klaviature, izstopa pa Iwersova bas linija, vse skupaj pa potem eksplodira v refren in se po drugi ponovitvi prek klasičnega In Flames zvenečega sola z dodatkom klaviatur počasi spet prelevi v melanholični refren – skratka drugačno, a vseeno domače zveneče, moderno in odlično! ‘A Truth Worth Lying For’ je še en In Flames/Dark Tranquility miks, IF ritem in DT refren s čistim Stannejevim vokalom, ter akustičnem outrom, ki spominja na same začetke In Flames. Čelističnem uvodu v Apocalyptica stilu v ‘Last of our Kind’ sledijo masivni riffi in obilica kitarske melodike, album pa zaključi počasnejši ‘The Most Alone’.
‘Days of the Lost’ je album, ki ga morajo poslušati vsi ljubitelji stare šole göteborškega melodic death metala. Zmotno je pričakovanje, da gre za nadaljevanje serije albumov kot so bili Jester Race, Whoracle in Colony, a dejstvo je, da skupina črpa navdih v svojih začetkih, a na mnogo bolj prefinjen in moderen način; konec koncev je od tega obdobja minilo že dobri dve desetletji. The Halo Effect so s svojim debitantskim albumom dokazali, da se kot skupina prijateljev iz mladosti, pri ustvarjanju neizmerno zabavajo, to pa se odraža tudi na končnem izdelku. Navkljub svežosti albuma, pa člani že ustvarjajo novo glasbo, kar potrjuje, da niso muha enodnevnica.
Avtor: Sebastijan Videc
Seznam skladb:
1. Shadowminds
2. Days of the Lost
3. The Needless End
4. Conditional
5. In Broken Trust
6. Gateways
7. A Truth Worth Lying For
8. Feel What I Believe
9. Last of Our Kind
10. The Most Alone
Zasedba:
Niclas Engelin – kitara
Mikael Stanne – vokal
Peter Iwers – bas kitara
Jesper Strömblad – kitara
Daniel Svensson – bobni
