The Dead Daisies – nabrita padovanska ježa rock’n’rolla in zmagovita vrnitev Douga Aldricha (2025)
The Dead Daisies (predskupini: The Treatment, Broken Wings)
nedelja, 9. 3. 2025
Padova / Hall / Italija
The Dead Daisies, superockovska senzacija, ki jo sestavlja kvintet velikih herojev na polju klasičnega hard rocka, so pod budnim in angažiranim vodstvom šefa skupine, avstralskega finančnega mogotca in kitarista skupine Davida Lowyja, po uspešno izpeljani lanskoletni jesenski evropski turneji, na kateri jih je RockLine 16. 11. 2024 prestregel na avstrijskem Dunaju, potrdili za letošnji marec termine nove krajše evropske turneje, ki se je Sloveniji hvaležno približala na 9. marec 2025, ko je bend potrdil svoj nastop v italijanski Padovi in na prizorišču preprosto poimenovanem Hall (gre za prizorišče, ki je bilo za nas – tri obiskovalce enormne koncertne kilometrine pravzaprav neznanka, saj tam še nikdar nismo bili).
Bil je ravno tisti dan, ko se je po obdobju lepih sončnih dni, vreme pričelo ponovno fižiti in kujati. A k sreči navigacija deluje v vsakem vremenu in srečno smo parkirali avto v neposredni bližini prizorišča, ki se nahaja na severovzhodnem perifernem delu velike Padove, kar nam je (kot bi rekel Cole pri En X Bendu) na ‘tih, deževen (nedeljski) dan’ privarčevalo precej potovalne energije.
Med (našim) uležanim ritualom prevzema prepustnic, je italijanska rock zasedba Broken Wings iz Vidma (Udine) že izvajala svojo tretjo skladbo krajšega, to je pol urnega ogrevalnega repertoarja (od tod skromna zastopanost v spodnji fotogaleriji). Prizorišče s precej visokim in globokim odrom je v tem času še sevalo pretežno skromnost obiska. A je bilo jasno, da se bo plac skozi prihajajoče minute pridno zapolnil. Broken Wings niso postregli ničesar kar že ne bi slišali. Gre za hard rock zasedbo (za navdih so se mdr. ‘zadolžili’ pri zasedbah tipa AC/DC, Guns’N Roses, Mötley Crüe), ki poseduje neposredno rock’n’roll-ovsko nabritost, blago kopreno hrušča punkovske nepokorščine in je glede na stas, pa tudi vokalni pristop nabrite in prodorne pevke Sabrine Coianiz (po priimku sodeč s koreninami z balkanskega polotoka) nekako zgrajena za zabave brezmejnega popivanja in razvrata na moto zborih. Italijanska publika jih seveda dodobra pozna in med nastopom niti ni delovala pretežno zanimirano ali kdove kako ganjeno, saj je že vajena kaj dobi na koncertih skupine. Bend je zadevo izpeljal korektno, suvereno in v vsem spodobno. Problem pa je bil predvsem zvočne narave, saj so bile kitarske fraze povsem ‘zamorjene’ in ‘nerazločne’, ‘nažirala’ pa je tudi piskava odmevnost, sicer močno angažirane in zavzete vokalne predstave simpatične Sabrine. Bend ustanovljen decembra 2017, je predstavljal material konceptualnega prvenca “Against the Wind” z enajstimi skladbami, ki ga je skupina izdala konec junija 2022.
Povsem druga pesem pa je bil prihod zasedbe The Treatment iz angleškega Cambridgea. To je hard rock kvintet s konkretno kilometrino, ki je, preden je leta 2008 prešel v The Treatment, deloval pod imenom God Sacks Man. V Padovo je prispel v žepu z novim šestim studijskim albumom “Wake Up the Neighbourhood” (izšel je maja 2024 in pod okriljem Frontiers Music Srl.). Kvintet, ki je konec letošnjega januarja integriral v svoje vrste novega basista, ki sliši na ime Bailey Richardson, je dostavil v vsem fascinantno in prevzetno predstavo. Za vlogo podporne skupine celotne The Dead Daisies turneje so bili deležni zelo dobrega zvoka skozi nastop, zato je ta predstava toliko bolj zlezla pod kožo. Čuti se kar precej navdiha nad zapuščino klasičnih veteranov rocka in rolla AC/DC, Nazareth, Free, Thunder, no na trenutke pa sproščajo znotraj svoje glasbene izkaznice tudi precej arenske popadljivosti značilne za čase vzpona glam metala s konca osemdesetih (posebej perfektno je grabila srednje hitra in atmosferična nova skladba When Thunder and Lightning Strikes). The Treatment delujejo na odru organsko, prvinsko, robato, nezloščeno in zato grabijo njihovi rifi naravnost ter brcajo direktno v čelo blesavo! Posedujejo tisto pregovorno britansko mračnost in izvabljajo mistiko, zato je njihova koncertna intenzivnost toliko prodornejša! Ob tem posedujejo občuten nivo muzikalne nalezljivosti in če jim omogočiš še dobre koncertne karakteristike zvoka, potem je izjemen žur s skupino neizogiben. Delujejo klasično, obenem pa brcajo z izjemno intenziteto in potenco. In tako se je odvijala njihova 40. minutna koncertna predstava, ki se je obrnila naokrog, kot bi trenil z očesom. Bend je spretno izkoriščal prostrani oder, nasploh oba srborita kitarista, ki sta med koncertom večkrat izmenjala vsak svojo stran. Intenzivno. In to navkljub prehladu vokalista Toma Ramptona, ki je vseeno odpel fenomenalno in ki se mu je blaga vokalna načetost prikradla k vokalu šele tik pred koncem, ko se je publiki gentlemansko (a povsem brez potrebe) opravičil, da ne more peti v polni formi. Dejansko se to ni poznalo med izjemno eksplozivnim nastopom te briljantno uigrane zasedbe, ki natanko ve kaj so njene odrske naloge. Briljantno so podžgali publiko in ta vražja energija je naravnost tisto, po kar prideš na pravoverni rock’n’roll koncert! The Treatment so bend, ki naju je že v izhodišču vlekel v Padovo, saj ga nisva še imela priložnosti izkusiti v živo. Opravičil je svojo reputacijo v vsem in ‘koncertno ubil’ (beri: dostavil najboljše). Bend je izvedel vse tri hite novega albuma, k temu dodal tudi novo Man On A Wire ter v preostanku dostavil tudi po en komad s preteklih studijskih plošč. Brez zavor in popuščanja. ‘Ful šus!’ Bend, ki ga morate obvezno preizkusiti. Čimprej!
Zvezde večera The Dead Daisies so zbrale ob sebi krepostno druščino privržencev. Nabralo se jih je kakih šeststo. Gorečih. Posebnost te turneje je ta, da se je v ekipo vrnil stalni kitarist skupine Doug Aldrich. Na jesenski turneji 2024 je v njegovo obuvalo vskočil Winger in Whitesnake velemojster šeststrunske teorije Reb Beach, ki je dejansko pomenil najbolj korektno izbiro za Aldrichevo substitucijo. Aldrich je bil namreč v lanskem letu diagnoizran za rakom na grlu. Vse se je zanj dobro izteklo in mož je tako na veliko veselje, ne le ljubiteljev The Dead Daisies, pač pa rocka na globalni ravni, znova tisti stari, dobri Doug. Pripravljen za nove podvige! Gre za kitarista, ki je kot figura za globalno hard rock sceno bolj pomemben, kot si misli sam. S svojo dejavnostjo zadnjih dveh dekad je postal pomemben gradnik vračanja klasičnega izročila hard rocka v fokus množic. Prvič je vžgal na širšem mednarodnem prostoru v zasedbi Dio, potem je eksplodiral preko vseh razsežnostih pri Whitesnake, sedaj pa je že vrsto let nezamenljivi člen zasedbe The Dead Daisies. Vsak, ki ga gleda na odru in kakorkoli vadi doma kitaro, bi bil rad svoje vrste Doug (s podobnim, zlatim Gibsonom LP v svojih rokah). Nalezljiv v svojem stasu, odrskih pozah – ostro oblečen glasbenik! Izjemnih talentov, znanja in izkušenj.
Bend je dostavil natanko to po kar smo prišli! Uro in tričetrt izjemnega žura. V prvi polovici je pretežno izvajal skladbe svojega širokega arzenala avtorskih skladb s poudarkom na novih komadih “Light ‘Em Up” albuma (2024, RockLine recenzija)! Energija razvrata, brezbrižne sproščenosti in brezhibne visoko oktanske voltaže je v ognjenih zubljih požirala prizorišče. Ogenj pa so skozi odlično predstavo gasili le z bencinom!
Med posebnosti prvega dela koncertne predstave sodita dve zadevi. Ponovna integracija Love That Will Never Be. Gre za akustično izvedbo v solo režiji vokalista Johna Corabija. Druga reč pa je bila z vah-vah kruležem ‘talk boxa’ (v režiji vražjega Douga Aldricha) podprta With You And I, vzeta iz drugega studijskega albuma “Revolucion” (2015). Tommyju Klufetosu je pripadala samostojna točka bobnarskega klofutanja, pri čemer smo se spraševali kako lahko bobnarska konstrukcija sploh zdrži tak naval uničujoče tonaže njegovih klofut. ‘Klofutos’ Klufetos. Brezgrajno.
Corabi, ki je skrbel vseskozi za odlično vzdušje v dvorani (mdr. tudi z nadobveznim kazanjem vražjih rožičkov publiki), je v daljšem nagovoru obelodanil, da nameravajo The Dead Daisies spraviti od sebe v letošnjem maju strogo bluesovski album z malho priredb velikih klasik bluesa. Tako sta Muddy Watersovo I’m Ready s prejšnje turneje nadomestila v setlisti Crossroads Roberta Johnsona in Goin’ Down Freddyja Kinga. Odžagani v striktni maniri lika in dela zasedbe The Dead Daisies. V maniri striktne rockovske eksplozivnosti. Posebnost drugega dela je bila integracije Don’t Panic izvirnika Get a Hair-cut, v kateri je na vodilni vokal stopil vodja skupina David Lowy. Njegov tanjši, blago nosljav vokal, ki bi sodil prej v kakšen punk rock bend, je odlično pokril s svojo vokalno močjo basist Michael Devin, za katerega je bil to običajni ritual, ki se ga je do potankosti priučil v svojih časih službovanja pri Whitesnake, kjer je na podoben način vlekel iz vokalne kaše nekega drugega Davida, kateremu je bilo teže gledati skozi prste, kot Lowyju. No, na drugi strani pa je ‘zvočna sirena za preplah’ – John Corabi seveda, opravil vse svoje dolžnosti z veliko odliko!
Tu so bile ustaljene klasike, ki so neobhodne in ki perfektno vžigajo ter držijo razgretost publike na najviši ravni tudi v zadnji tretjini koncertne predstave. Vedno se začne s Fortunate Son, pa sklene z Midnight Moses in vmes dodajo tudi avtorsko Mexico! Povratne reakcije so izjemne! Vselej. Tudi tokrat ni bilo nič drugače! Na čelu s sklepnima Revolucion in adaptacijo The Beatles klasike Helter Skelter, pravim ‘primer-jem’ za ves nadaljnji razvoj heavy metala.
The Dead Daisies ostajajo neprebojni. Kot četa petih izjemnih glasbenikov, ki jih povezuje neusahljiva srčna pripadnost magiji rocka in rolla ter neustavljiv kreativni, pa tudi izvedbeni entuziazem. Doug Aldrich je izgubil nekaj kil, njegova kitarska igra ter interpretacija pa ostaja še vedno na strahoviti ravni, pri čemer deluje njegov kitarski karakter pristopanja do vsega česar se loteva naravnost osupljiv. Ostaja tak, kot je vselej bil. Dobrodošel spet med nami dragi Doug.
Magija ostaja! The Dead Daisies so prepomemben gradnik na mednarodni hard rock sceni, ki vrača fokus množic v klasične čase tega žanra in mu pomaga, da gori njegov plamen intenzivno tudi v časih, ko obstaja nevarnost, da bi dobil predznak arhaičnosti. The Dead Daisies so formacija, ki skrbi, da ostaja klasično izročilo hard rocka vseskozi aktualno. Poslanstvo, ki se ga skupina sama nemara niti ne zaveda povsem dobro. In odrsko ostajajo fantastični. V vsem. Tudi v oziru dvoranske akustičnosti, za kar se je potrudila njihova tehnična ekipa in kar je bil dodatni garant velikega koncertnega užitka za katerega smo si želeli, da se nikdar ne konča! A tako gredo stvari. Vsaka ima svoj konec. Vendar pozor. Bend bo potrdil kmalu nove koncertne termine. Za jesen 2025. Komaj že čakamo!
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
The Treatment – setlista:
1. Let’s Wake Up This Town
2. Let It Begin
3. Eyes on You
4. Man on a Highwire
5. When Thunder and Lightning Strikes
6. This Fire Still Burns
7. Bite Back
8. Running With the Dogs
9. Shake the Mountain
The Dead Daisies – setlista:
1. Long Way to Go
2. Rise Up Play
3. Dead and Gone
4. Last Time I Saw the Sun
5. Light ‘Em Up
6. Bustle and Flow
7. Drum Solo
8. Love That’ll Never Be (akustična izvedba v solo režiji Johna Corabija)
9. With You and I
10. I’m Gonna Ride
11. Take a Long Line (orig. The Angels)
12. Highway to Hell / Living After Midnight / Heaven and Hell / Seven Nation Army / Whole Lotta Love (s predstavitvijo članov skupine)
13. Crossroads (orig. Robert Johnson)
14. Goin’ Down (orig. Freddie King)
15. Fortunate Son (orig. Creedence Clearwater Revival)
16. Get a Hair-cut (orig. Don’t Panic, David Lowy na glavnem vokalu)
17. Mexico
18. Midnight Moses (orig. The Sensational Alex Harvey Band)
—dodatek—
19. Resurrected
20. Helter Skelter (orig. The Beatles)
