Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 26.08.2016
Produkcija: Tesla
Dolžina albuma: 59.24 min
Zvrst: Hard Rock
Petintrideset krepkih let je preteklo od začetkov formiranja hard rock zasedbe z najbolj čudnim imenom vseh časov (všteta so tudi City Kid leta). Govora je o Tesla, znamenitih hard rockerjih doma iz Sacramenta, ki se trenutno nahajajo na novi obsežni turneji, kje drugod, kot (znova le) po ZDA in sicer v družbi prijateljev Def Leppard (ter REO Speedwagon). Leto 2016 je za Tesla posebno še po nečem drugem. Trideset let namreč mineva od izdaje njihovega studijskega prvenca, poimenovanega po enem izmed znamenitih poizkusov izumitelja izmeničnega električnega toka Nikoli Tesli. To je album »Mechanical Resonance«, ki velja danes za enega najboljših prvencev celotne ere rock’n’rolla.
Skupina, ki je v karieri do tega dne prodala preko 25. milijonov kopij svojih albumov, je z namenom, da počasti trideseti rojstni dan albuma »Mechanical Resonance«, sprejela odločitev, da celoten album zaigra na koncertnih odrih, od glave do pete. Od začetka do konca. Vendar pa ne v vrstnem redu, kot ga poznamo na albumu, pač pa so skladbe med seboj za ta koncertni nastop Tesla pomešali, da sam album bolje izkoristijo za doseganje večjih učinkov tako ustvarjene koncertne atmosfere. Tako se na mestu otvoritve koncerta ne pojavi Ez Come Ez Go, pač pa vihrava Rock Me To the Top, ki se izkaže za izvrstni uvodni katalizator. Le ta nemudoma dvigne razpoloženje na koncertu do samega vrelišča. V takšni visoki koncertni napetosti oziroma intenziteti pa držijo Tesla publiko vse do zadnje izstreljene note in takta, ko skleneta koncertni dokument velika hita albuma »Mechanical Resonance«, to sta Lil’ Suzie in seveda Modern Day Cowboy. Drugačnega pristopa niti ni šlo pričakovati.
Tesla so prekaljeni glasbeniki z izjemno koncertno kilometrino. Tudi izvedbe materiala na tem dokumentu, jim ne gre v ničemer oporekati. Album učinkuje v izvedbenem smislu izjemno koherentno in v energetski voltaži, ki jo Tesla danes razvijajo, še vedno ekstremno kompaktno. Vezi med graditelji zvoka, vključno z integralnim in nezamenljivo pečatnim vokalom edinstvenega frontmana Jeffa Keitha v centru pozornosti, delujejo, kot bi bile stkane iz neprebojnega granita. Pred Ez Come Ez Go pozdravi Jeff občinstvo in iz tega pozdrava ni težko razbrati, da se nahajamo sredi koncerta v Salt Lake Cityju (zvezna ameriška država Utah). Ritem sekcija koplje z ekstremno zavzetostjo, ko ustvarja podvozje same koncertne slike zvoka, medtem ko sobivata kitari Hannona in Rudea v nenehnem čutnem zaznavanju ter ustvarjata masivno zvočno sliko skozi neverjetno dopolnjevanje. Kitari razvijata izrazito masten rockovski zvok.
Čeprav bi si nemara izbirčneži želeli celotno dozo dve urnega špila zasedbe Tesla na novem koncertnem dokumentu, je vredno poudariti, da si lepše koncertne setliste skorajda ne bi mogli zaželeti razen, če bi Tesla (utopično) recimo po tem albumu zaigrali v celoti še njegovega naslednika »The Great Radio Controversy«. Za skupino velja odločitev preigravanja skladb albumskega prvenca, ki se že vrsto let niso znašle v rednih koncertnih repertoarjih zasedbe Tesla, za vrsto posebnega izziva. Da pravzaprav podoživijo znova svoja leta nedolžnosti in velikih upov, obenem pa da preizkusijo kako funkcionirajo taiste skladbe tudi po tridesetih letih na koncertnih odrih. Rja se tako brezhibno skomponiranega albuma nikakor ne more oprijeti in odveč je razglabljanje, da sodi »Mechanical Resonance« danes med brezčasne zimzelene klasike hard rocka, ki morajo krasiti zbirko slehernega gospodinjstva, katero stavi kaj na dober rock’n’roll.
V miksu zvočne slike nekoliko zmoti namerno prilagajanje jakosti Keithovih vokalov, ki posledično od časa do časa preveč skočijo v ospredje zvočne slike. Prvič se srečamo s takšnim primerom v skladbi Gettin’ Better, pa potem v nadaljevanju Before My Eyes.
No ,da pa bi ta dokument pridobil še na dodatni atraktivnosti (glede nakupa), so Tesla uvrstili nanj povsem novo skladbo z naslovom Save That Goodness, ki jo je v celoti za Tesla napisal Def Leppard kitarist Phil Colen. mož, ki, ob Colen je poskrbel tudi za produkcijo te skladbe. Gre sicer solidno točko, ki pa ni nič posebnega, saj znajo Tesla mnogo boljše! Poteza prinaša zvrahn kup zabave za vse sodelujoče, zlasti še za Colena, ki sodeluje tudi v glasbenem videu za to skladbo. Še najbolje bi se vpela na zadnji Teslin album, to je »Simplicity«, sicer pa raje ne na nobenega. Nosi pridih southern rocka in countryja, kar godi siceršnji artistični pozi skupine.
Skratka. »Mechanical Resonance Live« je izredno lep koncertni dokument, Tesla dokazujejo z njim, da ohranjajo izredno koncertno nabrušenost in izvedbeni fokus tudi skozi zrelo obdobje svojega delovanja. Tudi Keithova vokalna skrhanost, ki se ga je oprijela skozi leta, tokrat nikakor ne bolšči na plano, mož premaga prav vse izvedbene ovire studijskega prvenca nadvse zgledno. Ob tem je prelepo spoznanje kako izvrstno funkcionirajo posamezne točke tega albuma. Zlasti imam v mislih dramatično Before My Eyes ali We’re No Good Together. Obe namreč nista tipična hardrock razbijača. Nemara prav zaradi tega, ker sta prezrta dragulja albuma »Mechanical Resonance«.
Od mehanske resonance, do mehanske renesanse!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10
Seznam skladb:
01. Rock Me to the Top
02. Ez Come Ez Go
03. Gettin’ Better
04. Comin’ Atcha Live
05. Changes
06. Before My Eyes
07. 2 Late 4 Love
08. We’re No Good Together
09. Love Me
10. Cover Queen
11. Lil’ Suzie
12. Modern Day Cowboy
13. Save That Goodness (dodatna skladba)
Zasedba:
Jeff Keith – vokal
Frank Hannon – kitara, spremljevalni vokal, klavir, bas kitara
Dave Rude – kitara, spremljevalni vokal, bas kitara
Brian Wheat – bas kitara, spremljevalni vokal, klavir
Troy Luccketta – bobni, tolkala
