Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izdaje: 09.11.2018
Produkcija: Gary Hughes
Ocena: 9.0 / 10
Dolgoživi britanski melodični hard rockerji ten, ki so pred časom prerasli v septet in pri katerih igrajo po novem kar trije kitaristi, so v lanskem letu izdali izvrstni album »Gothica« s katerim so potrdili, da so tri kitare in posledično nekoliko trši zvok kompozicij vzvod, s katerim so Ten vzpostavili artistični podaljšek svoje samoevolucije. Sicer mininalen, a šteje. Sprememba torej ni drastična, kar gotovo ne bi bilo, ne po godu skupine, ne ljubiteljev njene glasbe, pač pa ravno pravšnja, da vnaša všečno svežino, sicer predvidljivih šablon komponiranja. Dejansko se Ten od albuma »Stormwarning« slogovno več ne spreminjajo. Že v naprej namreč veš, kaj boš na novem albumu prejel od Ten. In novi album »Illuminati« sledi do potankosti izrazoslovju predhodnika »Gothica«.
Pa le tega, v artističnem (izpovedno kakovostnem) smislu, tudi uspešno lovi.? Ko skupina izda zelo dober album, se vselej poraja vprašanje ali mu bo naslednik kakovostno dostojen. Izvajalci se tej pasti izognejo lahko na različne načine. Ten rešujejo takšno situacijo pač tako, da vselej in vedno znova učinkovito prepakirajo svojo, že davno tega dodobra preverjeno in vselej uspešno vžigajočo glasbeno recepturo, ter jo servirajo na novo. Zelo dobro obvladujejo samoreciklažo. Ta glasbena receptura je njim lastna in če to veščino obvladaš in ti zagotavlja tako uspeh, kot zadržuje ob tebi krepko bazo oboževalcev, ga ni pametnega razloga, da bi skrenil z uporabe takšne formule. Nianse so torej le v vzpostavljanju danega kreativnega navdiha ter seveda produkciji.
Žal so si tudi recenzije albumov posledično med seboj podobne, vendar nič ne de. »Illuminati« je pojem kvalitete, o tem ni nobenega dvoma, Kredibilen pojem kvalitete, saj so Ten ena redkih skupin melodičnega hard rocka, ki se lahko ponašajo s svojim, natanko določenim samoniklim izrazoslovjem. Precej te samoniklosti seveda leži na plečih glavnega komponista in šefa skupine Garyja Hughesa, ter njegovi vokalni predstavi, ki se ponaša s hipoma prepoznavno barvo glasu. In Gary Hughes je samo v presledku enega samega leta odgovoren za dva izvrstna albuma torej, ki sta si kakovostno resnično povsem blizu
Na novem albumu »Illuminati« je znova kup drobnarij, ki se prikradejo v bombastično aranžiranje. Na tak način dokazuje Gary Hughes s svojo tovarišijo, da se je, ob sicer predvidljivi in šablonski strukturi skladb, dokazujejo, znova izjemno krepko poglobil v piljenje in detajliranje nove glasbe. Album nosi koncept, znova je koncept ovit v misterij in znova so Ten v izbrani tematiki izkažejo, kot neverjetno spretni in drzni vrvohodci zagotavljanja grabežljive, mračno melanholične, a izjemno epske, na trenutke že kar svečane, atmosfere. Veliko je dodanih orkestracij v aranžmajih, keltskih ornamentov v pasažah ter nad vsem izjemno dobrega in raznolikega kitarskega soliranja, ki razgibava skladbe v mid-eight pasažah. Idejno dostavlja »Illuminati« znova všečen spekter komponistične razgibanosti, album pa ob zacementiranem slogu skupine, tako zadržuje zanimivost ter visoko dinamično pretočnost.
Kot povedno. Za stvaritev odličnega novega albuma je Gary Hughes potreboval vsega eno leto, kar dokazuje, da se mož nahaja na vrhuncu kreativnih moči, pri čemer je treba upoštevati oziroma imeti v uvidu, da so Ten skoraj 30 let stara skupina, za katero bi lahko rekli, da so najboljša leta pustili že davno tega daleč za seboj. Ljubitelji te skupine bodo torej znova navdušeni.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Be As You Are Forever
2. Shield Wall
3. The Esoteric Ocean
4. Jericho
5. Rosetta Stone
6. Illuminati
7. Heaven And The Holier-Than-Thou
8. Exile
9. Mephistopheles
10. Of Battles Lost And Won
Zasedba:
Gary Hughes – vokal
Dann Rosingana – kitara
Steve Grocott -kitara
John Halliwell – kitara
Darrel Treece-Birch – klaviature
Steve McKenna – bas kitara
Max Yates – bobni
