Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12. 3. 2021
Produkcija: Alessandro Del Vecchio
Dolžina albuma: 46.59 min
Zvrst: Hard Rock/Melodic Rock
Ocena: 8.0/10
Zadnje čase deluje tako kot, da je skoraj vsak drugi melodičnorockovski in hard rock album, ki ga primeš v roke, album na katerem prepeva Ronnie Romero. Močno iskani in čislani pevec, se je v vsega nekaj letih izkazal večkrat za dežurnega gasilca mnogih skupin in projektov. Njegovo fascinantno vokalno karizmo je izkoristil celo Richie Blackmore, ko je obujal Rainbow, tu je projekt CoreLeoni, prav tako pa je Romero vskočil v ekipa Adriana Vandenberga za aktualni Vandenberg album »2020«, da ne govorimo o navezi z Magnusom Karlssonom v projektu The Ferrymen, ali Romerovi vrnitvi k Lords of Black. Pa še sem na kaj pozabil. Sedaj je Romero vskočil na pomoč tudi pri oživljanju na pol pozabljenega projekta Sunstorm. Založba Frontiers Music Srl. lansira res ogromno stranskih projektov. Na letni ravni. Danes je ostalo malo takšnih založb, s toliko mesečnih izidov in takšno konsistenco izdaj novih izdelkov na mesečni bazi. Roko na srce, deluje včasih vsa reč nekoliko preforsirano, saj kvantiteta večkrat nadvlada kvaliteto.
No Sunstorm je projekt, ki sodi v tisto branžo pogruntavščin, ki so privekale na svet kmalu po začetku novega milenija, kar pomeni, da stoji za projektom kar nekaj zgodovine. Med ljubitelji AOR in melodčnorockovskega žanra, se je dobro prijel, ker bil tisti post-milenijski bum AOR revivala takrat izredno pogrešan, danes pač ne preseneča. To pa ni vse. Ta projekt se je vtisnil v zavest privržencev žanra zlasti zavoljo imena Joe Lynn Turner. To je mož, ki je pel za Rainbow in Deep Purple, pa Yngwie J. Malmsteena, izdal dva albuma z Glenn Hughesom itn… Pohvali se lahko tudi z lepo bero fascinantnih samostojnih dosežkov. No, odpiranje starih arhivov s strani založbe je posulo sol na Turnerjeve rane, saj so pristojni storili načrtni obvoz mimo legendarnega glasbenika in pri vnovičnem zagonu projekta integrirali vanj aktualnega Rainbow pevca Ronnie Romera. Ni treba dalje ugibati, da Turner tega ni z lahkoto prenesel. Kar precej jeze je stresel v zadnjih intervjujih na rovaš pristranskih odločitev založbe. In dejansko ima možakar prav. Sunstorm je projekt, ki je namreč najbolj znan po tem, da na albumih projekta pač prepeva od nekdaj Joe Lynn Turner. Tako bo ostalo, ne glede na zlati vokal Romera, ki tokrat gasi požar.
No, če se osredotočimo na glasbo, se pravi glasbo novega albuma »Afterlife«, ne gre odkrivati Einsteina. Hišni producent, multi-instrumentalist, komponist in po potrebi tudi vodilni vokalist založbe Frontiers Records, to je Alessandro Del Vecchio, je znova prevzel na svoja pleča glavnino vseh aktivnosti vezanih na ogrodje oživljanja projekta. In v tem izkazal znova neverjetno spretnost pri rokovanju z veščino idejnega recikliranja.
Romero vsekakor kraljuje v slehernem trenutku svoje nove, na moč fascinantne vokalne eksekucije. Njegov vokal, ki se je »učil« pri velikih imenih, kot sta Ronnie James Dio in David Coverdale, znova opozori na določenih delih albuma, da prid celo najbliže pokojnemu Steveu Leeju (Gotthard). Takšna je One Step Closer. Neverjetno prodoren, strasten in grabežljivo pečaten pristop, je tisti glavni element albuma »Afterlife«, ki drži poslušalca ob sebi. Čeprav bi se lahko projekt z lahkoto preimenoval, saj je energija vseeno toliko drugačna brez Turnerja, da je to povsem opravičljivo, pa je kalup pisanja glasbe ostal pravzaprav nespremenjen. Ne sili pa Romero brezpogojno v linije z zapiranjem glasilk. Posluži se tudi čistega pristopa, kar se silno lepo pridoda v Swan Song. Del Vecchio je izjemno izkušen in prekaljen lisjak. Malo je takšnih legionarjev, ki lahko pišejo in skladajo glasbo po naročilu, pa da so ob tem še tako prepričljivi. In to skorajda vedno. Težko jim kaj spodleti. Tudi to pot je Del Vecchio svoje delo vrhunsko opravil. Album »Afterlife« daje tisti hvaležni občutek, kot da »lockdowna« nikdar ne bi bilo. Tudi to se da izredno spretno in vešče prikriti v studiu. Seveda pa ni vse v produkciji, klikanju n lepljenju. Imeti moraš tudi pravi garnizon glasbenikov. Kitara jev takšni situaciji seveda prepomemben faktor. Kitara, ki se uči od asov tipa Reb Beach, Douglas Aldrich in podobnih. Je vse prisotna in grabežljiva v slehernem momentu. Bodisi našpičenih frazah, ali fascinantnih solažah, ki izkazujejo neverjeten šolski dril, kar je na takšnih albumih skorajda obveza.
Album bo zadovoljil okuse ljubiteljev preteklih Sunstorm albumov, prinaša pa seveda odklon, ki niti ni nujno zaželen, saj temelji na rokadi vokalista. Turner ostaja namreč tako ali drugače pogrešan. V skladanju se znova čuti, prefrigana »kraja« idej in trikov stare šole hard rocka sedemdesetih, ki so jo utemeljevali Deep Purple, Rainbow in Whitesnake, kar nemara še z največ teatra nakazujeta prav otvoritvena naslovna skladba in sklepna A Story That You Can Tell. Del Vecchio je namreč znova podprl nekatere aranžmaje z zvokom Hammond orgel. Kakorkoli, »Afterlife« je zelo kakovostno embalažiran izdelek reciklaže, ki je bila opravljena s strani izkušenih akterjev. Če bi šlo za prvi album projekta, bi padale res visoke ocene. Tako pa prinaša vsebino, ki je bila pričakovana. Ljubitelje hard rocka in melodičnega rocka, z izrazito AOR-vsko ošiljenimi refrenskimi napevi, bo znova zadovoljila.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Afterlife
2. One Step Closet
3. Swan Song
4. Born Again
5. Stronger
6. I Found A Way
7. Lost Forever
8. Far From Over
9. Here For You Tonight
10. Darkest Night
11. A Story That You Can Tell
Zasedba:
Ronnie Romero – vokal
Simone Mularoni – kitara
Alessandro Del Vecchio – klaviature, spremljevalni vokal
Nik Mazzucconi – bas kitara
Michele Sanna – bobni
