SUM 41 (predskupina: Neck Deep)
sreda, 13. 11. 2024
Dunaj (Wien) / Wienerstadthalle – Halle D / Avstrija
Pa smo prispeli tudi rockline.si do zadnjega koncerta skupine SUM 41. V skladu s »tradicijo«, pri Rockline radi hodimo na SUM 41 koncerte! Dan za dnem, če je le mogoče! Po obisku Budimpešte 12. 11. 2024 nismo pričakovali veliko razlik med Dunajskim koncertom in tistim kar smo doživeli dan prej v Budimpešti. Vendar je bil ta vtis varljiv!
Za ogrevanje so vnovič poskrbeli valižanski punk rockerji Neck Deep, ki bodo spremljali SUM 41 vse do njihovega končnega koncerta v Parizu dne 23.11.2024.
Skupina Neck Deep je nastala leta 2012 v mestu Wrexham. Ustanovila sta jo Ben Barlow in Lloyd Roberts, ki sta svojo glasbeno pot začela kar v otroški sobi, njun prvi EP Rain in July pa je hitro postal spletna senzacija. S prepoznavnostjo na družbenih omrežjih in podpisom pogodbe z založbo Hopeless Records, jim je uspel širši prodor. Njihov album “Life’s Not Out to Get You” iz leta 2015 velja za enega najboljših pop-punk rock albumov zadnjega desetletja in je skupino popeljal na svetovne turneje. Njihov največji hit In Bloom iz albuma “The Peace and The Panic” je utrdil njihov položaj na sceni. Neck Deep so znani po energičnih nastopih v živo in močni povezanosti s fani, kar jih loči od drugih (vzvišenih) bendov (zakaj že bi bil kdorkoli vzvišen?). Čeprav se poglabljajo v osebno izpovedno tematiko, ki je večkrat ‘krvavo’ resna, ohranjajo vedno optimističen ton.
Bend je v dobre pol ure “potrgal”. Ne v kontekstu, da bi se publiki definitivno zmešalo, pač pa v svoji angažirani suverenosti, ki jo je plasiral skozi izvedbo materiala. Zvok nekoliko luknjav, kitare bi lahko bile bolj razločne, a vse v enem, lahko povem, da so v vsem upravičili svojo vlogo predskupine. Profesionalno, samozavestno in predano stvari za katero jim bije srce! In kot sem namignil na začetku glede pričakovanj po koncertu prejšnjega dne Budimpešti. Ne bistveno drugače.
Setlista:
1. Dumbstruck Dumbf**k
2. Sort Yourself Out
3. Motion Sickness
4. Gold Steps
5. Citizens of Earth
6. Kali Ma
7. Take Me With You
8. STFU
9. We Need More Bricks
10. In Bloom
Tudi tokrat Neck Deep niso imeli težke naloge ogreti publiko. Avstrijska je bila še bolj pripravljena na SUM 41 kot Madžarska in je med predstavo Neck Deep pokazala še več reakcij zbližanih z občim delirijem, ki je sledil malo kasneje.
SUM 41 reportaže na našem webzinu niso prav nič novega, vendar ker gre zaradi zaključka delovanja skupine za zadnjo turnejo, lahko ugotovite ob prebiranju obeh reportaž, da se obe lahko blago ponavljata. Priča smo namreč zadnjim izdihljajem SUM 41 kariere.
Ko se je zaslišala legendarna AC/DC klasika T.N.T., je avstrijska publika navalila proti pročelju odra, saj se je zavedala zadnjega srečanja s SUM 41 v živo. ‘Ibuprofen v kombinaciji s pivom’ je čvrsto zgrabil in napočil je čas za premetavanje in zabavo s prav vso SUM 41 družino tega večera. Beseda »family« je bila tega večera kar velikokrat omenjena in človek bi pričakoval, da bo ob njej izza kota pokukal Vin Diesel s svojim Mustangom in razložil vsem, da je to njegova fraza in se nato poparjen odpeljal snemati že 49. del “Fast And Furious” franšize. Mnogi bi morda večkratno uporabo besede ‘družina’ razumeli malce ‘pocukrano’, vendar pa pravi fani vedo, kaj je bilo s tem mišljeno. SUM 41 so imeli v preteklosti vzpone in padce, ki so bili znatno bolj drastični od tistih na slovenskih tekočih računih vsakega osemnajstega v mesecu po obračunu trajnikov.
Deryck je o tem napisal tudi knjigo, ki je bila izdana med poslovilno turnejo z naslovom »Walking Disaster«. V njej opisuje pot samega sebe do zvezdništva. V njej se je prvič izpovedal, kako ga je kot še ne polnoletnega fanta sredi Kanade njegov mentor in bivši manager skupine Greig Nori (drugače pevec zelo uspešne kanadske zasedbe Treble Charger, ki je v času odraščanja članov SUM 41 v Kanadi bil najbolj popularen bend svoje zvrsti) t. i. ‘groomal’ (https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-na-internetu/spolne-zlorabe-otrok-prek-spleta/grooming) in spolno zlorabljal, zasvojil z drogami ter alkoholom in posledično povzročil, da se je Deryck večkrat znašel na »smrtni« postelji. Mnogi so po tem razkritju zelo hitro povezali vzporednice z nihanjem stila glasbe, ločitvijo z Avril Lavigne in seveda odpovedjo ledvic ter jeter zaradi zasvojenosti. Deryck sicer ravno letos praznuje 10 let treznosti.
Tudi tokratna turneja ni potekala brez incidentov. Poleti si je namreč Deryck vnovič poškodoval hrbet in so bili zato nekateri koncerti odpovedani. Kanadi se bo sicer bend za vse odpovedi odkupil naslednje leto, kjer bo turnejo tudi zaključil.
Koncert se je ponovno seveda začel s komadom »Motivation«, kjer pa severni sosedje niso čakali na preglasitev pevca. Že pri prvem komadu je bilo jasno, da je Dunajska publika bolj lačna 2000ih in ta trenutek je bilo že jasno, da bo koncert tega večera deležen podaljška. The Hell Song useka kot tisti prvi požirek Stiegla na težek dan nato pa za njim pride še druga porcija z Over My Head. Spomnimo, da je Hell Song, pesem, ki je bila spisana spontano, da bi skupni prijatelj benda lažje prebolel novico da je HIV pozitiven, hkrati pa se to razkritje povezuje tudi z naslovom albuma na katerem se pesem nahaja in sicer »“Does it look infected”«. Prišel je trenutek ko tudi fotograf Rocklina pride do bridkega spoznanja, da po več kot petih letih fotografiranja te skupine, to počne zadnjič. Trenutek mešanih občutkov žalosti, vendar pa vse te emocije uplahnejo hipoma, ko se zaslišijo prvi rifi Underclass Hero komada. Publika je tudi tokrat dala vse od sebe, s tem da je vnovič preglasila pevca. Komad Noots, ki je naslednji na spisku je kot že omenjeno v reportaži Budimpeštovskega koncerta na setlisto prišel nepričakovano – na veliko zahtevo fenov, ki so si komad zaželeli slišati v živo – prvič in zadnjič. SUM 41 tega komada v živo namreč niso nikdar izvajali. Komad sicer ni bil prvotno izdan v ZDA in Kanadi je pa kasneje prišel na soundtrack Marvelovega filma »Fantastic Four«. Nad složnostjo privržencev izkazano na medmrežju, je bil presenečen tudi sam bend. Tako je sklenil, da uvrsti to skladbo na koncertni repertoar kar med samo turnejo.
Sledi komad Landmines, ki je izšel letos in se nahaja na »Heaven« delu nove plate (drugi del te plošče “Hell” pa je bolj metalsko obarvan). Landmines nostalgikom žanra pričara tiste popoldneve na skejtih v poznih 90ih čeprav je bil komad spisan kot omenjeno leta 2024, morda komentar oboževalcev ta občutek opiše še najbolje z »this is more 2000s style than the actual 2000s were«.
Komad, ki sledi, to je Dopamine, je tudi novejši v repertoarja benda za katerega sicer mnogi menijo, da je še en labodji spev propadli zvezi med pevcem Deryckom in princeso pop-punka Avril Lavigne. Trditev je pevec sicer zanikal, saj je od leta 2015 poročen z modelko Ariano Cooper s katero imata dva otroka. Pomnimo, da je sicer s svojo bivšo ženo v odličnih odnosih, še vedno namreč občasno deluje kot njen producent, pisec pesmi in z njo tudi (sicer samo v ZDA) nastopa v živo.
Sledita dva zelo hitra coverja Slayerjev in Metallice, komadi We’re All to Blame, Some Say, Screaming Bloody Murder pa vodijo do komada Walking Disaster po katerem je seveda zgoraj omenjena avtobiografska knjiga pevca dobila tudi ime. Gre za prvi komad, ki ga je bend posnel po odhodu Davea »Brownsound« Baksh-a, ko so delovali samo s tremi člani. Komad oznanja vrnitev benda iz bolj težkokovinskih rifov albuma “Chuck” v prvotni punk-rock žanr. Kar je tudi razlog za odhod Brownsounda, saj je bil kitarist vselej zazrt v bolj metalske vode in se z novo/staro smerjo benda ni strinjal.
Počasi se bližamo komadu »Makes no Difference«, ki ima poseben pomen v zgodovini benda, saj je bila ena izmed prvih pesmi, ki je pokazala njihovo značilno mešanico pop-punka in punk rocka. Izšla je kot singl z njihovega debitantskega albuma “All Killer No Filler” leta 2001 in je pomagala bendu, da je pridobil širšo prepoznavnost izven kanadske glasbene scene. Pesem s svojo energičnostjo in nalezljivo melodijo ter zgodbo introspektivnih besedil v kontrastu, ki se ukvarjajo z občutkom nerazumevanja in odtujenosti, zbližuje mnoge mlade poslušalce, da se najdejo v njej. Posebnost te pesmi pa je tudi v njenem videospotu, ki je bil posnet v enem samem kadru. V videu skupina nastopa v kombiju, ki se vozi skozi različne dele mesta, kar daje videospotu občutek edinstvenosti in dinamike. Ta pristop je bil v pop-punk žanru za tisti čas nekaj posebnega, saj je krepil uporniški in DIY duh benda. “Makes No Difference” je tako pomagal utrditi SUM 41 kot eno ključnih skupin na sceni zgodnjih 2000-ih, saj je združeval zabavne, energične punk melodije z globljimi, refleksivnimi temami. Hkrati pa je ta pesem odprla vrata njihovim prihodnjim podvigom, saj je izkazala talent skupine, ki zna združiti zabavo in resnost na enem mestu.
Tako kot Noots, je naslednja skladba oziroma bolje rečeno mashup skladb, odraz želje oboževalcev. Bend preprosto ni imel časa odigrati celotnega “Chuck” albuma, ki uživa v Evropi status izjemne priljubljenosti, zato so tri pesmi združili v eno in jo poimenovali kar My Direction / No Brains / All Messed Up. Hitri tempo komada so nato malce umirili z bobnarskim solom. Frank Zummo, ki je v skupini nasledil originalnega bobnarja Stevea Jotza (Stevo32), je tako prevzel vajeti v svoje roke. Ob menjavi bobnarjev v skupini, so bili fani mnenja da je z bendom konec, saj je veljal Stevo za tisti člen skupine, ki jo drži skupaj. Frank je dokazal s svojim talentom, da se z lahkoto kosa s Stevovim, obenem pa je s podobno prezenco na odru, odlično nadomestil predhodnika. To pomeni, da se je fenomenalno sporazumel in integriral, če si sposodim besede pevca, v SUM 41 ‘družino’.
Komada ki sledita sta tudi prisotna na novem albumu in sicer Preparasi a salire ter Rise Up. Slednji je dokončno razvnel vso dvorano in še tiste zadnje, ki so samo stali, pognal v ‘prosti tek’. Med mirnim Pieces smo znova lažje lovili sapo in nabirali energijo, saj je temu sledil Fat Lip. Ko sliši publika prvo besedo posnetka predvajanega pred Fat Lip, ponori. Širok nasmeh na obrazu basista Cona ob pogledih na vse to vpitje vzhičene publike, ni ostal neopažen najverjetneje vse tja do našega Maribora. Fat Lip je trenutek SUM 41 koncerta, kjer postane Deryck, kot bi temu rekli v naši rajnki Jugoslaviji nekoč ‘tehnološki višek’, saj ga ni mogoče slišati. Publika prevzame na svoja pleča ves njegov vokal! Občutki sproščanja emocij so na tej točki koncerta izjemni. Kot da vse te neobvladljivosti še ni bilo dovolj med Fat Lip, že je tu takoj za njo še en šus, ki navali na publiko kot ‘redar v Ljubljani na neplačnike parkirišč’ s Still Waiting. Dvorana nabita mladih, pa tudi malo zrelejših, je še ohranjala energijo in circle ter mosh piti so se vrstili drug za drugim. V morju preko 15.000 glave množice. Ob koncu Still Waiting dahnejo SUM 41 hitri ‘zbogom’ in izginejo z odra. Malce starejši na temu koncertu, se najverjetneje še spominjajo starih časov in zadnje turneje Nirvane, ko pevec Kurt Cobain ni želel več v živo igrati komada »Smells Like Teen Spirit«. Asociacija nad videno reakcijo skupine, ki je izginila pred očmi je nagnala strah v kosti, saj se človek začne spraševati, če tudi sama ne želi več izvajati skladbe »In Too Deep«? Jo bomo slišali še zadnjič, ali ne?
No po minuti se seveda bend vrne in na presenečenje publike odigra komad »Summer«, ki je kot ga je opisal bend, najbolj slaven star komad – prisoten na dveh albumih. To je tudi tisti komad, ki se je v arhaičnih setlistah pojavljal dvakrat na koncertih, saj v zgodnji eri delovanja SUM 41 še niso imeli spisanega dovolj repertoarja.
Publika se že vidno ogreva, pričakuje In Too Deep, ampak SUM 41 postrežejo še z Waiting on a Twist of Fate iz novega albuma. Prišel je čas, ko nagovori Deryck publiko naj še zadnjič z njimi skače, prepeva in se zabava. Pade prva nota in vsi vedo, da je sedaj na vrsti vrhunec In Too Deep! Vreščeča publika prične ‘veslati’, v drugem del pa sledi ‘circle pit’, ki se tako hitro veča in vrti, da bi lahko prevzel funkcioniranje vetrnih elektrarn v Nickelsdorfu. Vreščanje ljudi bi lahko bilo primerljivo s kadri ikonskega filma »Home Alone«, ko si Kevin namesti na obraz brivski losjon ter njegovimi grimasami.
Komada je konec bend se prikloni, pomeče trzalice in bobnarske palice ter pomaha v slovo. Skoraj polovica dvorane je mislila, da je tokrat koncerta res konec, dvorna se prazni, ko po dveh minutah nazaj na oder uletita Deryck in Tom, ki odigrata poslovilni komad iz albuma »Underclass Hero« So Long Goodbye. Sprva le vokalno s pomočjo klavirja, nato pa na oder pridrvijo še preostali člani benda in kot se za SUM 41 spodobi v metalski obliki poslovijo od svojih oboževalcev. Medtem ko se pevec že obrne proti zaodrju in pomaha v slovo, si premisli in najavi publiki, da bodo SUM 41 odigrali še en komad! Welcome to Hell ponovno albuma iz “Chuck”, ki tokrat resnično sklene ta večer, za katerega bi si človek želel, da se nikdar ne konča. Prične se jok in objemanje obiskovalcev, medtem ko se vsi počasi premikamo proti izhodu.
Setlista:
1. Motivation
2. The Hell Song
3. Over My Head (Better Off Dead)
4 .No Reason
5. Out for Blood
6. Underclass Hero
7. War
8. Noots
9. Landmines
10. Dopamine
11. Raining Blood (Slayer cover)
12. Master of Puppets (Metallica cover)
13. We’re All to Blame
14. Some Say
15. Screaming Bloody Murder
16. Walking Disaster
17. With Me
18. Makes No Difference
19. My Direction / No Brains / All Messed Up
20. Drum Solo
21. Preparasi a salire
22. Rise Up
23. Pieces
24. Fat Lip
25. Still Waiting
—dodatek I.—
26. Summer
27. Waiting on a Twist of Fate
28. In Too Deep
—dodatek II.—
29. So Long Goodbye (With metal outro)
30. Welcome to Hell
Večer emocij za mnoge, ki so karieri SUM 41 sledili praktično tri desetletja (od njihovega začetka) je koncert pustil v ekstazi radosti in zadoščenja, da so se lahko od svojih najstniških (oz. kar osnovnošolskih) let in glasbe poslovili kot se spodobi. Sam koncert je bil več kot vreden obiska in v zlitju perfekcije za mnoge zaključuje neko odbobje v njihovem življenju. Samemu bendu pa prav nič ne bomo zamerili, če bodo svojo upokojitev izpeljali podobno kot kakšni drugi neimenovani ameriški bendi, ki opravljajo poslovilne turneje že več desetletij.
Sodeč po komentarjih na socialnih medijih ob slovesu primeren citat skladbe “With Me”:
“I don’t want this moment to ever end,
Where everything’s nothing without you.”
Zbogom SUM 41.
Avtorja: Helena Medved & Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
Video: Denis Paradiž
