Nastopajoči: SUM 41 (predskupina: Lizi and the kids)
Datum: sobota, 10. 6. 2023
Lokacija: Jesolo / Palazzo Del Turismo / Italija
SUM 41 je eden tistih bendov, ki je milenijski generaciji – predvsem tistim, ki niso imeli starejših bratov ali sester – predstavil, da obstaja še drugačna glasba, za razliko od neprestano ponavljajočih se Britney Spears in preostalih ‘Disneyevih navihancev’, ki so v tistih časih kraljevali na radijskih valovih.
Malo starejšim, ki so v tem obdobju že imeli privilegij polno zaužiti takratno sceno punk-rock gibanja, pa so SUM 41 s svojim prihodom na sceno, prav tako predstavili nekaj na kar bi skorajda pozabili. Tisto nekaj se z eno besedo imenuje talent. Pa ne v smislu virtuoznosti, na kar nemara namiguje oznaka talenta. V času ko so SUM 41 prodirali na sceno, so v takratnem punk-rocku kraljevali predvsem Blink 182, ki svojega neznanja igranja kitare niso niti nikoli skrivali. Še več. O Tomovem neznanju igranju kitare so celo posneli krajši dokumentarec, ki se je pojavil na sceni ob izdaji njihovega najbolj prodajanega albuma »Enema Of The State«. V tem smislu predstavlja koncert SUM 41 več kot le nek nostalgičen nastop. SUM 41 so s svojimi novejšimi izdajami prepričali tudi mlajšo publiko, ki morda v zlatem obdobju punk-rock časov, to je ob vzniku leta 2000, še sploh ni bila med nami, kar definitivno prikazuje raznolika prisotnost vseh generacij na njihovih koncertih.
Pridih metala v punk-rocku (in tudi javno sovraštvo do ‘brandiranja’ tega žarna kot pop-punk) je bil pri SUM 41 edinstven, o tem govorijo odprto tudi v svojem morda najbolj znanem komadu »Fat Lip«, ki če citiramo:
“But what would you expect with a conscience so small?
Heavy metal and mullets, it’s how we were raised
Maiden and Priest were the gods that we praised“
Na vprašanje ali tudi “conscience” v tem besedilu pomeni kaj posebnega, je vokalist in vodja benda Deryck Whibley odgovoril preprosto: “Da!”. Punk-rock je bil bolj ali ne izbran, saj “v metalu ni bilo denarja razen, če si bil velikan”. Te metalske korenine jim sicer niso dale miru. Zato so leta 2000 in ob izdaji prvega albuma »Half Hour Of Power«, prvi komad z zelo zanimivim imenom Grab the Devil by the Horns and Fuck Him Up the Ass, aranžirali v bolj metalski luči.
Za razliko od večine skupin iz tistega časa, ki so nosili v imenih nerazločljive številke, pa nosi SUM 41 dejansko pomen. Bend je preprosto nastal na 41. dan poletja (“summer”). Ker je na koncu postavljena torej številka, so se fantje malce poigrali z besedo SUMMER in obdržali le “SUM”, kar so v hipu vzljubili tudi vsi zagrizeni uporabniki Excela, saj to pomeni “seštevek”.
V Jesolu pri Benetkah so večer odprli lokalni punk-rock upi z nazivom Lizi and the kids. Na oder so krenili ob 21:15. Izven meja svoje matične domovine, sicer dokaj neznano ime, s pevko LIZI (Elisa Gionangeli) in The Kids (Alessandro Galeti, Luca Chianella), ki je občinstvo postavila v pravo ero 2000-ih. Glasbeno sicer dokaj podobno slovitim Zebrahead, je zasedba s svojo predstavo hitro osvojila publiko v praktično razprodani dvorani »Palazzo del Turismo«. Vidno je bilo, da gre za sicer lokalni fenomen, saj vsi poznajo besedila njihovih komadov, pri čemer je skupina nemalo presenetila z izbiro pisanja besedil v angleškem jeziku, kar je za italijanski glasbeni trg manj značilno. Po le 30-minutnem nastopu se je Lizzi s svojima otrokoma poslovila in pričele so se priprave za SUM 41.
SUM 41 so ob 22:15 za svojo vstopno pesem izbrali nasneti intro T.N.T. od legendarnih AC/DC, na oder pa so udarili z avtorsko Motivation, ki je že takoj od začetka postregla z obilico ognja in dima. Sledi mračnejše nadaljevanje z The Hell Song, ki govori o bližjem prijatelju benda, ki je zbolel za neozdravljivo različico raka. Po Over My Head (Better Off Dead), je sledil krajši MC, ki je le poudaril, kar smo vsi že vedeli – ta koncertna setlista bo posvečena oldschool fanom benda in ne bo vsebovala novejših skladb. Slednje namreč »šparajo« SUM 41 za svojo poslovilno turnejo, ki bo predvidoma v februarju prihodnjega leta zajela Evropo.
V vseh evforičnih poskokih in motivaciji publike, ki jo frontman Deryck premore, bi morebiti novi fan ali pa prosto občudovalec pozabil, da je le-ta imel že kar štirinajstkrat poškodovano hrbtenico in trpi za kroničnimi bolečinami že vse od leta 2007, ko je prvič zlomil vretence na koncertu iz katerega so ga morali odpeljati na invalidskem vozičku.
Vratolomna in poskočna energija skupine, ki je s svojo drzno prodornostjo delovala, kot hipersenzibilna in s steroidi preko roba prevreta žogica za namizni tenis, je nebrzdano skakala po odru vseh 19 komadov tega večera, bi z lahkoto razorožila in prevzela tudi kakšnega novopečenega glasbenega navdušenca, da ga spravi iz statičnega stanja v absolutno sfero prostosučne kinetike.
Publika je seveda komaj čakala, da bend napove »All Killer No Filler« album, saj so ob teh besedah točno vedeli kaj jih čaka! In Too Deep. Publika je obnorela, po zraku je letelo pivo, varnostne ograje so popustile. Varnostniki so publiko pred vdorom na oder komaj zadrževali. Več kot deset varnostnikov je podpiralo drug drugega, da so ograjo približno postavili nazaj na svoje mesto in jo tudi držali vse do konca koncerta.
Varnostniki še niso prišli povsem k sebi v zadnjih treh minutah, SUM 41 pa so preverjali dalje njihovo vzdržljivost v smislu, da si zaslužijo plačilo za svoje delo, saj so dirjali dalje na krilih klasike Makes No Difference – to je skladbe, ki je skupini dejansko prinesla prvo pogodbo. Pa je šlo spet vse v franže. Ograjo je razsulo in varnostniki so se začeli spraševati ali je bilo res potrebno iti v to branžo dela in kako se bo to končalo. Publika je končno malo popustila, ko je bend zajadral v nežnejše vode s komadom Pieces.
SUM 41 so tega večera vzdrževali vedrino in odlično razpoloženje tudi z integracijo priredb znanih standardov (Queen, Rage Against the Machine), večer pa so sklenili s svojim ponarodelim hitom Still Waiting, ki se v svojem sporočilu sprašuje zakaj še vedno čakamo na konec medsebojnega sovraštva. V tej skladbi so SUM 41 v refrenu razkazali tudi vplive trash metala.
Publiki to seveda ni bilo dovolj! Kakopak, saj še niso slišali komada večera! To je bil seveda Fat Lip. A je bilo nanj treba še malce počakati. Dodatek je skupina odprla z Machine Gun. Pri Fat Lip se je koncertni spektakel razvnel do vrhunca vnovične polne evforije, kar se za skladbo takšne detonacije tudi spodobi. Komad kalibra All The Small Things, ki pripada konkurentom Blink-182, je tega večera videl več piva kot David Hasselhoff na dan usodnega ‘cheeseburgerskega’ incidenta in več poskakovanja, kot smo ga deležni na slehernih olimpijskih igrah. Vreščanje dvorane pa je bilo morda primerljivo edinole s kriki Ace Venture ob najdbi albino netopirja. Za konec se je prizorišče ovilo v salve ognja in dima, čemur bi izzivalno zavidali še gasilci ob svojih intervencijah ter seveda malha zahval s strani skupine svojim oboževalcem.
Avtor: Helena Medved & Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
SUM 41 setlista:
1. Motivation (+88 outro)
2. The Hell Song
4. Over My Head (Better Off Dead)
3. We’re All to Blame
4. Out for Blood
5. War
6. Summer
7. Sleep Now in the Fire (orig. Rage Against the Machine)
8. Underclass Hero
9. Walking Disaster
10. With Me
11. In Too Deep
12. Makes No Difference
13. Pieces
14. No Reason
15. We Will Rock You (orig. Queen)
16. Still Waiting
—dodatek—
17. Machine Gun
18. Fat Lip
Lizi and the Kids
SUM 41
