SUM 41 (predskupina: The Lunar Year)
Lokacija: Opatija / Ljetna pozornica / Hrvaška
Datum: 11. 6. 2023
SUM 41 ponovno, le en dan za obiskom koncerta v Italijanskem Jesolu (reportaža na voljo tukaj), še v Opatijski Ljetni pozornici. Pokrivanje benda en dan za drugim, morda nima toliko smisla vendar si je ekipa Rocklina, bila primorana popraviti okus neužitnega piva prejšnjega večera zato je bila tovrstna odločitev popolnoma primerna.
Kot že omenjeno v reportaži včerajšnjega koncerta, so SUM 41 definitivno eni tistih, ki so definirali generacijo. Skupaj z Blink 182, Green Day, The Offspring in nekaj drugimi, so v začetku 2000ih punk-rock žanr izstrelili v mainstream. Najverjetneje ga ni milenijca, ki vsaj enega od zgoraj naštetih imen ni presnemaval kaset in se med tem drl na družinskega člana naj bo tiho – ahhh,… koliko mojih sošolcev je imelo na komadu “Fat Lip” zadaj glas mame “kaj hudiča ti delaš”.
SUM 41 je imel v Opatiji kakopak veliko udeležbo tudi svojih Slovenskih fanov, ki so jih po več kot dvajsetih letih poslušanja lahko tako drugič (prvič so nastopili pred desetimi leti v Zagrebu) videli le kakšno uro in pol stran od naše prestolnice. Slovencev se je na dogodku drlo in občasno bi res lahko pomislil, da nas je bilo celo več kot Hrvatov – kot zanimivost lahko omenimo, da so stage prav tako pripravljali Slovenci. Bend je več kot očitno poln fanov v naši mali okolici, saj je bil nakup mercha tudi tokrat že med samim showom praktično nemogoč – večinoma je bil razprodan že pred začetkom koncerta.
Večer so tokrat otvorili The Lunar Year. Bend se uradno oglašuje kot britanska rock zasedba, vendar pa postane odgovor na vprašanje kako to, da je predskupina britanska in ne hrvaška zelo hitro razblini, ko najavi vodja Connor Ball bobnarja skupine. To je Saša Maček (Cheat Codes) iz Hrvaške.
Sicer energičen in karizmatičen nastop tria, je poskrbel za ogrevanje publike, ki pa je vseeno dosti svoje energije prihranila za zvezde večera. Frontman Connor Ball, ki je večjih odrov že kar dobro navajen, saj je predhodno bil del kitarske ‘boyband’ atrakcije The Vamps. Oder in publiko je dodobra obvladal in s svojim stasom in veščino, navdušil predvsem ženski del publike.
Točno ob 21ih pa smo končno na vrsto prišli vsi subjekti starejši od 30 let, nafilani z iburufupenom in pivom! Bil je čas za akcijo! A šalo na stran. Na koncertu se je trlo tako mladih kot starih. Starostni razpon izjemno širokega intervala, ki se začenja nekje pri štirih letih in konča malo nad osemdeset. Začetni riff komada Motivation je poskrbel za svoje in že smo bili v polni ekstazi.
Prav nič drugače ni publika odreagirala, ko je skupina nadaljevala z The Hell Song – oboževalci skupine označujejo to skladbo, kot četrti najbolj prepoznaven SUM 41 komad. Ta je sicer bil spisan spontano v “pomoč” svojemu prijatelju, ki je v tistem času odkril da je HIV pozitiven. Deryck sicer navaja, da sprva o tem sploh ni želel pisati vendar, da se je komad napisal kar sam. Tudi ime albuma, je povezan z zgodbo. Ime “Does it look infected” dobi ob takšnem podatku polni pomen. Staroligaši so tudi tokrat prišli na vrsto z oldschool komadi Over My Head, Underclass Hero, Walking Disaster, ki so publiko vsakič znova pozvali k rjovečemu odzivu, vse do… In Too Deep. No pa smo tam. Varnostniki spet molijo, prodajalci piva pa so padli v depresijo, ker so se vsi udeleženci koncerta naenkrat združili pred odrom in naredili gigantski circle pit. Ko je dosegel svoj vrhunec, je sledilo opozorilo hrvaške agencije za vreme o bližajočem se rušilnem tornadu. Vmes je bend postregel še z We’re All to Blame – predstavnico albuma “Chuck”, ki je bila s strani fanov ob svojem izidu označena za ‘preresno’, preveč “metalsko” obarvan. Pritožbe so ‘stresle’ tudi Dave “Brownsound” Baksh-a, ki je poleg frontmana javno izrazil željo po igranju močnejših riffov. Potem so se odločili, da bodo naslednji album izdali v duhu svojega prvega, kar Brownsoundu ni ustrezalo, zato je za obdobje devetih let zapustil skupino in se ji ponovno pridružil leta 2015. Kljub kritikom ljubiteljev punk-rock žanra se je album povzpel na drugo mesto ameriškega Billboard charta, ki je bil kljub masovnemu uspehu albuma “All Killer No Filler” do leta 2007, ko ga je prehitel “Underclass Hero” najbolj uspešen album benda. Tudi ime albuma “Chuck” ima v ozadju dokaj zanimivo zgodbo. Poimenovan je namreč po UN Peacekeeperju Chucku Pelletierju, ki je leta 2004 (natančneje 27.5.) delal na območju Demokratične Republike Kongo. SUM 41 je Chuck med snemanjem dokumentarca za neprofitno organizacijo “War Child Canada” v Kongu, kjer je potekala v tistem času večletna vojna, rešil življenja, ko je med snemanjem ‘iz vedrega neba’ pričelo z vseh strani ‘grmeti’: https://www.gg.ca/en/honours/recipients/121-62990) (spodnja slika je edina v obstoju, v resoluciji 200x250px)
Koncert je svoj vrhunec dosegel kar s sklepnim komadom regularnega dela Still Waiting. Otorinolaringologi v okolici dvorane so si najverjetneje že kupovali jahte, ker so po slišanem vedeli, da so instantno dobili vsaj 2000 novih pacientov. Sum 41 se na oder ni vrnil takoj, kot je to po navadi, očitno so uživali v lovorikah, oz. v enovitem skandiranju: “SUM 41”, ki se je razlegalo daleč preko zidov Ljetne pozornice. Publika se je za sekundo že ustrašila da Fat Lip komada ne bo slišala, ko so fantje pridrveli na oder in odigrali sicer manj znani komad Machine Gun. Za tem pa seveda vrhunec večera in tudi najbolj prepuslušana pesem skupine – to je seveda “Fat Lip”. Menimo, da evforije ni potrebno dodatno opisovati. Topovi ob odru so delali na polno. Ognja in megle več kot v kakšnem Marvel filmu. Vse skupaj zavito v prelep zaključek in za mnoge je to postal zadnji koncert tega benda. Post koncertne depresija je sodeč po izgledu udarila takoj. Publika v ekstazi! Evforija ne pojenja! A v srcih privržencev ne ugaša spoznanje o žalostni napovedi s stani SUM 41, da gre najverjetneje za zadnji koncert na hrvaškem. Uteho, ki bi ublažila ta neljuba občutja morbidne napovedi, so privrženci skušali najti ob prosjačenju za trzalicami in polagoma pričeli zapuščati prizorišče.
Avtor: Helena Medved & Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
SETLISTA:
1. Motivation (+88 outro)
2. The Hell Song
3. Over My Head (Better Off Dead)
4. We’re All to Blame
5. Out for Blood
6. War
7. Summer
8. Sleep Now in the Fire (Rage Against the Machine cover)
9. Underclass Hero
10. Walking Disaster
11. With Me
12. In Too Deep
13. Makes No Difference
14. Pieces
15. No Reason
16. We Will Rock You (orig. Queen)
17. Still Waiting
—dodatek—
18. Machine Gun
19. Fat Lip
Open air koncert SUM 41 ob morju je poskrbel za drugačno vzdušje ko en večer poprej. Navkljub identični setlisti in preigravanju na odru je bil tokratni koncert res nekaj edinstvenega. SUM 41 se sicer po 29 letih ustvarjanja poslavlja od odrov. Leta 2025 bodo namreč imeli zadnji koncert v domači Kanadi, letos novembra pa tudi zadnjega v Evropi. Pariški poslovilni koncert je bil razprodan v pičlem enem dnevu, kjer se je prodalo 80.000 vstopnic. Na zadnjem koncertu bo prisoten tudi Rockline.si! Zaenkrat drugih datumov (poleg festivalnih) za nastope v Evropi še niso podali. Deryck je sicer namignil, da njegove glasbene kariere še ni konec in da bo iskal nove uspehe v težje metalskih vodah.
