Lokacija: Dunaj / Gasometer / Avstrija
Kdaj: petek, 24. 1. 2020
Sum 41 kot ena večjih in bolj prepoznavnih skupin prejšnjih desetletij svoje zvrsti, in tudi kot mnogi drugi iz tega obdobja v zadnjih letih vnovič prihajajo na površje. Večina teh sicer ponovno obuja nostalgijo milenijske generacije, kot je bilo že videno pri Alien Ant Farm, The Offspring, Green Day in drugih, ne ponuja ničesar novega. Koncerti se načeloma vrtijo s tudi 20 let starimi komadi, novejših pa nihče ne prepozna ali pa ti sploh ne obstajajo.
Sum 41 pa so že leta 2016 ob svoji veliki vrnitvi presenetili s komadom »Fake my own death«, s katerim so se lahko poistovetili tako stari kot tudi novi oboževalci, kar se je izkazalo tudi pri dunajskih udeležencih, saj so na koncert prišli tako mladi kot stari.
Večer se je pričel s nastopom predskupine Zebrahead. Gre za izkušeno punk rock zasedbo, ki je pričela s svojo kariero v devetdesetih, a kljub kilometrini in mnogih albumih nekako niso uspeli prepričati večjo publiko, čeprav so se zdeli več kot ustrezna predskupina. Skupina je svoj nastop vložila dovolj energije, tudi uigranost ni pešala, vokalist pa je skušal pokazati nekaj edinstvenosti z vokalom v hip hop stilu. V svoj set so stisnili nekakšen best of, a obsežnega repertoarja niso mogli predstaviti. Za ogrevanje je nedvomno bilo zadovoljivo, za kaj več pa bi potrebovali daljši izbor.
Sicer energičen, vendar kljub temu pust nastop Zebrahead, oboževalce Sum 41 ni okrnil. V nabito polnem Gasometru so točno ob 21. uri na oder stopili Sum 41.
Stari odrski mački imajo svoj nastop dodelan do potankosti, tokrat so pričeli s komadom Turning Away in nadaljevali s prvo uspešnico večera Hell Song. Konfetov, dima in prepevanje publike seveda ni manjkalo. Sum 41 so že leta 2001 v svojem komadu Fat Lip povedali: »Heavy metal and mullets, it’s how we were raised, Maiden and Priest were the gods that we praised«. To se definitivno izraža na odru, kitarskih solov na Dunaju nikakor ni manjkalo, občasno so publiki pričarali občutek, da so na kakšnem metalskem koncertu kot pa na punk rock koncertu, kar se je seveda pri 13. komadu večera Fake My Own Death poznalo, saj je ta bil zaradi solaž kar dve minuti daljši, kot ga lahko najdemo na albumu. Za nežnejši spol so seveda postregli tudi z balado, ki so jo odigrali na akustične kitare.
Komad Underclass Hero je postregel z zelo posebnim dogodkom, saj je frontman skupine Deryck Whibley s pomočjo publike izvedel crowdsurfing do zanje vrste. V mikrofon je ob prihodu v drugi konec dvorane povedal »Nobody feels left out at our shows, this is the first row now ladies and gentlemen«. V zadnji vrsti je odpel še skladbo “The people vs…” nato pa se vrnil na oder za »Fat lip«. Evforija več kot štiri tisoč glave množice je bila na vrhuncu. Ob temu komadu skupini ne bi bilo potrebno delati nič. Glasovi oboževalcev so skupino preglasili s prepevanjem komada do mere, da je celo bend s presenečenimi in nasmejanimi komadi po komadu potreboval nekaj sekund zase. Ob naslednjem komadu Still waiting se situacija ne spremeni, glasovi oboževalcev odmevajo, prižigajo se vžigalniki in luči na mobitelih.
Za bis so Sum 41 postregli s priredbo komada zasedbe Queen, »We Will Rock You«, nato pa je sledil vrhunec večera »In Too Deep«. Konfeti ob komadu niso prenehali deževati, razvilo se je več moshpitov in celo circle of death, kar je za tovrstno zvrst dokaj presenetljivo. Večer pa se je zaključil s balado »Never There«, ki jo je frontman odigral kar na klavir.
Sum 41 so definitivno en izmed tistih bendov, ki se držijo lastnih besedil, če tu citiramo prvo kitico skladbe »God Saves us All«:
“We have the passion of the unbroken
And our souls we will not sell
You can beat us down but when we come around
We’ll damn you all to hell“
In veseli smo da se po tolikih letih niso prodali. Fantje so postregli z odličnim šovom, neverjetnim vzdušjem, ki ni pustil niti starih niti novih oboževalcev razočaranih.
Setlista Zebrahead:
INTRO: America, Fuck Yeah
All My Friends Are Nobodies
Call Your Friends
The Perfect Crime
Drink Drink
Save Your Breath
Mike Dexter Is a God, Mike Dexter Is a Role Model, Mike Dexter Is an Asshole
Who Brings a Knife to a Gunfight?
Falling Apart
Anthem
Playback: I Will Always Love You
Setlista SUM 41 :
Turning Away
The Hell Song
Motivation
The Bitter End
Over My Head (Better Off Dead)
We’re All to Blame
War
Out for Blood
A Death in the Family
Walking Disaster
With Me
No Reason
Fake My Own Death
45 (A Matter of Time)
Screaming Bloody Murder
Underclass Hero
Pieces
The People Vs…
Fat Lip
Still Waiting
Encore:
We Will Rock You (priredba Queen)
In Too Deep
Never There
Besedilo: Denis Paradiž in Primož Novak
Fotografije: Denis Paradiž za Hopeless Records
