Stryper: When We Were Kings

0 75

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 13. 9. 2024
Produkcija: Michael Sweet
Dolžina albuma: 45.55 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.0/10


Stryper, legendarni, lahko rečemo glede na ‘krščansko obarvani žanr metala, ki so mu zvesti vse od začetkov – ikonski bend osemdesetih, so verjetno edina skupina, ki je prestala vse vihre in deluje neprekinjeno na sceni in s polno močjo tudi v letu 2024. In to v postavi, ki je v treh četrtinah identična originalni. Na čelu z glavnim pogonskim motorjem, neverjetno pretanjenim komponistom, aranžerjem, producentom, kitaristom in nad vsem markantnim vokalistom Michaelom Sweetom, ki ostaja v pisanju glasbe prodoren in mladostno kreativen tudi pri svojih ‘rosnih’ šestdesetih! Kot da se je glasbena kariera Stryper komajda pričela.

Stryper so namreč po manj kot dveh letih od kar je izšel album »The Final Battle« (2022, RockLine recenzija) spravili skupaj znova ducat izjemnih heavy metalskih himen, ki grabijo druga za drugo tudi na najnovejšem izdelku »When We Were Kings«. Novi album je zaznavno bolj mračen od predhodnika, pa tudi temačnejši od serije drugih post-milenijskih dosežkov skupine, ki jih sicer krasi neverjetna kakovostna konsistenca, kjer superlativi nikakor ne izostajajo.

Močna fraza z izplenom učinkujočega zasuna udarnosti, kar grabi v hipu, vodi kompozicije v ultra-nalezljiv, muzikalno spevni refren, ki nagovarja še z višjim nivojem grabežljive invazivnosti. Izvabljanje pompa in bombastike po Sweetovi recepturi ostaja še naprej genialnost svoje sorte. Drama teater na vrhuncu! Na slehernem koraku minutaže novega albuma. To ni nova ugotovitev pri Stryper, pač pa kakovostni standard, ki pa glede na izkazano perfekcijo komponiranja in produkcije, vselej znova vzame sapo. Albumi si sledijo v relativno kratkih presledkih in vsak zase je briljanten dosežek.

Soliranje Foxa in Sweeta, tercetne harmonije in drugi okraski v pasažah dodajajo piko na i vsemu teatru. Na čelu in v središču ostaja Sweetov na miljo prepoznavni vokal, ki na zrela leta ne kaže nobene skrhanosti in z lahko to dosega izjemna vokalna višavja, v katerih zadržuje moč vokalne ekspresije (kriki v naslovni skladbi so naravnost dihjemajoči). V refrenskih napevih je vokal harmoniziran in podprt z več vokalnimi linijami, ki vse po vrsti pripadajo Sweetu in ta element sodi naravnost v šolski učbenik, ko govorimo o maksimalnem izplenu bombastike v kreaciji visoko vibrantnih vzdušij.

Riffov nikakor ne gre zanemarjati. Uvodni v End Of Days je naravnost uničujoč, kot je uničujoče samo sporočilo te skladbe. Konec je. Vsi to vemo. Čakmo in strmimo vanj, medtem ko izginja svet, kot ga poznamo! Enega definitivnih vrhuncev prinaša fenomenalni naslovni ep nastavljen v srednje-hitri tempo, v katerem atmosferični krešendo toliko intenzivneje zgrabi v samem refrenu! A kaj ko takoj za njo prevzemata fokus v pompu refrensko perfektni Betrayed By Love in Loves Symphony? Konkurenca je to pot izjemna. V jagodni izbor albuma zagotovo sodi tudi briljantna Trinity, ki sledi naštetim trem, kar pomeni, da bo srednji del albuma gotovo za marsikoga njegov vrhunec! Trinity je mini epska suita, zgrajena iz vrhunskih prevratov vzdušij ter, kot vselej, še z enim vrhunsko nastavljenim refrenom, v katerega se bo na prihajajočih Stryper koncertih z lahkoto vključevala množica (žal samo po Severni Ameriki – bend nikakor ne bukira Evrope). Kar se grabežljivosti tiče je treba nujno izpostaviti tudi skladbo Grateful. Skladba srednje-hitrega tempa, nagovarja s predvidljivo retoriko muzikalnosti, a je Sweetov vokalni napev znova sladica svoje sorte, ki dvigne skladbo na nivo izjemnosti.  Predzadnja Divided By Design dolguje v vodilni kitarski frazi nekaj zahvale za navdih ‘predkambrijskim’ dognanjem Black Sabbath – seveda tudi tu Stryper absolutno kontrolirajo stvari, ko zadržujejo visok naboj melodičnega pompa! Pospešena in nagla Imperfect World, sklene album, vrača visoko oktansko izgorevanje streljanja po vseh cilindrih, kar zbliža veliki finale albuma z njegovim uvodnim šusem! Komad pretkano postavljen na konec, ki te pripravi do tega da pritisneš na predvajalniku ukaz ‘ponovi’ (cel album)!

Sweet ostaja s svojo kompanijo glasbeni as svoje sorte. Tudi na najnovejšem studijskem albumu skupine, ki ohranja navdahnjenost visokega iztržka idejne razgibanosti ter dostavlja vse kar se od Stryper pričakuje. Komadi se razvijajo iz mola in album deluje v večini melanholično, kar prispeva k občutku, da je album bolj mračen, kot predhodniki, kar v metalu kvečjemu dodatno godi. Sploh v kombinaciji s tako briljantno vokalno predstavo, kot jo dostavlja edinstveni Michael Sweet! Redke so skupine, ki v zrelih letih stresajo od sebe albume, ki bi tako konstantno navduševali, kot to uspeva prav Stryper. Z lahkoto bi se lahko šlepali na staro slavo osemdesetih in koncertirali s hiti železnega repertoarja, kar rešuje mnoge njihove generacijske vrstnike, da držijo glavo nad vodo tudi v letu 2024 in za katere smo ugotovili, da bi lahko nehali snemati albume že pred več kot 20. leti. A pri Stryper ni tako. Ta skupina ne zna in ne zmore razočarati. Novi, vrhunski album »When We Were Kings« je še en dokaz, ki opravičuje vse laskavo obarvane oznake tega recenzentskega eseja in upajmo, da bo tako ostalo pri Stryper še na mnoga leta.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. End Of Days
2. Unforgivable
3. When We Were Kings
4. Betrayed By Love
5. Loves Symphony
6. Trinity
7. Rhyme Of Time
8. Raptured
9. Grateful
10. Divided By Design
11. Imperfect World

Zasedba:
Michael Sweet – vokal, ritem kitara
Robert Sweet – bobni, tolkala
Oz Fox – vokal, ritem in glavna kitara
Perry Richardson – bas kitara, spremljevalni vokal


Stryper – “When We Were Kings” (Frontiers Music Srl., 2024)
Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki