Strawbs: The Settlement

0 88

Založba: Esoteric Antenna
Datum: 26. 2. 2021
Produkcija: Blue Weaver
Dolžina albuma: 39.01 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.0/10


»Settlement« je enaindvajseti studijski album angleških progrockerskih patriarhov Strawbs, ki bodo čez tri leta praznovali že šestdeseto obletnico obstoja, če bodo do tokrat še vedno skupaj. To pomeni, da so poleg The Moody Blues, ki so na sceni ravno tako od leta 1964 dalje, najstarejša še delujoča angleška progresivnorockovska skupina. Dolgoživi mojstri elegantnega in pogosto strastnega združevanja simfoničnih ter akustičnih aranžmajev, ki so najbolj znani po kultnem albumu »Bursting at the Seams« (1973), s katerega izvirata njihova največja hita »Part of the Union« ter »Lay Down, so ostali zelo dejavni tudi v 21. stoletju. Strawbs, ki so razvpiti tudi po tem, da je pri njih nekoč igral klaviaturski mojster Rick Wakeman (ter kasneje njegova sinova Oliver in Adam) preden se je pridružil Yes, so pod vodstvom edinega preostalega ustanovnega člana, kitarista/pevca Davea Cousinsa, še vedno v boljši kondiciji od marsikaterih glasbenih sodobnikov.

Lep dokaz za to je »Settlement, ki je po izvrstnem predhodniku »The Ferryman’s Curse« (2017) njihov drugi album s klaviaturistom Daveom Bainbridgeom. Slednji je v band, ki je sicer pogostokrat slovel po odličnih klaviaturistih (ne samo tistih s priimkom Wakeman), vsekakor vnesel osvežilno energijo kar se sliši tudi na »Settlement«. Večina skladb na albumu vsebuje mračen ambient in pikra, družbenokritična besedila kar ni presenetljivo, saj je nastal v morečem, kriznem času po razglašeni pandemiji, ko so Strawbs ostali brez koncertnih nastopov in normalnih snemalnih pogojev. Vseeno so se dobro znašli ter posneli še en imeniten album, ki bo razveselil vse dolgoletne privržence in jim gotovo navrgel še kakšnega novega.

Producent tega albuma je bil nekdanji Strawbs klaviaturist Blue Weaver, ki je nekoč sodeloval tudi z Bee Gees, medtem ko med gosti izstopata nekdanji basist John Ford ter pevka Cathryn Craig. Strawbs na »Settlement« ohranjajo svoj prepoznavni zvok, ki je najbližje simfoničnemu prog rocku z rahlkimi folkrockovskimi odtenki, predvsem na račun velike količine akustičnokitarskih aranžmajev. Na trenutke se posamezne skladbe zelo približajo njihovih najboljšim časom ter albumom kot sta »Grave New World« (1972) ter »Bursting At the Seams« čeprav produkcija pogostokrat izpade moderno pa tudi nekateri aranžmaji na klaviaturah in ritimične nianse občasno ‘izstopijo’ iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zob časa je sicer zaznavno najedel Cousinsov vokal, a se možakar večino časa še vedno dokaj dobro znajde in ne pretirava s prehajanjem iz ustaljenih srednjih leg.

Album se odpre z naslovno skladbo, ki vsebuje precej mračen ambientalen naboj, ravno prav zasoljen kitarski rif in obširno rabo melotrona, da bo pritegnil pozornost vseh ljubiteljev klasične Strawbs ere. »Strange Times« je lepa, akustično usmerjena in nostalgično obarvana balada s številnimi simfoničnimi ‘odtenki’, ki prav tako spominja na ‘stare, dobre čase’ te kultne skupine. »Judgement Day«, kjer vladajo nostalgične kitarske harmonije ter nekoliko repetativni ritmi, preseneti  s svojim zaznvno modernejšim produkcijskim pristopom. Z nostalgičnimi, akustičnokitarskimi in orglarskimi aranžmaji prepojeni »Each Manner of Man« sodi med ambicioznejše trenutke tega albuma in vsebuje Johna Forda na glavnem vokalu. Folkrockovska balada »The Visit« spominja na njihove folkrockovske začetke, ko so igrali podobno glasbo kot Fairport Convention in Steeleye Span, se pravi preden se jim je pridružil Rick Wakeman in jih pomagal preusmeriti v progresivni rock.

»Flying Free« je folkrockovsko usmerjen inštrumental, ki  prav tako spominja na zgodnja leta te nepozabne angleške skupine. »Quicksilver Days« je kratka, mračnjaška balada, ki zapusti mešane občutke. Epski »We Are Everyone« je optimistični in buditeljski trenutek ter brez dvoma eden izmed vrhuncev tega albuma. Tu še posebno dobro izpade večglasni refren kjer Cousinsu na vokalu dela družbo gostujoča pevka, medtem ko se s kratko, a duhovito solažo razživi tudi dolgoletni kitarist Dave Lambert. Inštrumental »Chorale«, na katerem Bainbridge demonstrira svojo mojstrstvo grajenja pristnih klaviaturskih zvokov sedemdesetih ter prelestnih simfoničnih aranžmajev, predstavlja zmagoslavni zaključek »Settlement« ter tako rekoč idealen konec sage o Strawbs.

»Settlement« je izšel v pravem času, ko že kronično primanjkuje novih albumov še delujočih skupin iz zlatih časov progresivnega rocka. Žal so člani Strawbs že pred izidom oznanili, da bo to njihov poslednji studijski album tako, da od njih nove glasbe, vsaj v obliki kolektiva združenega pod legendarnim imenom, zelo verjetno ne bomo več slišali. Cousins je star že 76 let in je po svoje treba razumeti, da želi na jesen svojega življenja početi še kaj drugega kot do konca nadaljevati s kariero profesionalnega glasbenika. Kljub temu dolgoletni privrženci nimajo veliko razlogov za žalovanje, saj so se Strawbs s »Settlement« (vsaj v studijskem smislu) poslovili na najboljši možni način.

Avtor: Peter Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Settlement (5:00)
2. Strange Times (4:30)
3. Judgement Day (7:14)
4. Each Manner Of Man (4:28)
5. The Visit (4:45)
6. Flying Free (2:13)
7. Quicksilver Days (2:30)
8. We Are Everyone (5:08)
9. Chorale (3:13)

Zasedba:
Dave Cousins – vokal, akustične, električne kitare, električni dulcimer
– Dave Lambert – spremljevalni vokal, električne, akustične kitare
– Dave Bainbridge – klaviature, električne, akustične kitare, Hammond orgle
– Chas Cronk – vokal, bas kitara, 12-strunska kitara
– Tony Fernandez – bobni, tolkala

Gostujoči glasbeniki:
Cathryn Craig – vokal
John Ford – bas kitara
Schalk Joubert – bas kitara


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki