Založba: K-Scope
Leto izida: 2016
Produkcija: Steven Wilson
Dolžina albuma: 27.07 min
Zvrst: Progressive Rock / Art Rock
Steven Wilson je proti koncu januarja 2016 izdal mini album z naslovom »4 ½«, kateri vsebuje skladbe, ki so bile posnete v času snovanja njegovih prejšnjih dveh studijskih albumov, »Hand. Cannot. Erase« (2015) ter »The Raven That Refused To Sing (And Other Short Stories)« (2013). Z naslovom tega EP-ja je Steven svojim privržencem sporočil, da gre za vmesno fazo med »Hand. Cannot. Erase« ter prihajajočim studijskim albumom. Čeprav ni prvič, da je pred pripravo naslednjega studijskega dosežka izdal EP, so se nekateri prvirženci gotovo spogledali v slogu ali je tako pogosto izdajanje nove oziroma do zdaj še neobjavljene glasbe res dobra ideja. Hiperprodukcija lahko namreč hitro postane dvorezen meč. No, Stevenu tovrstna zagnanost za zdaj niti malo ne škoduje, čeprav tokratni projekt ne prinaša kakšnih posebno inovativnih eksperimentov v primerjavi z nedavnim ustvarjalnim opusom. Po drugi strani so vse izbrane skladbe na kakovostni ravni materiala, ki je izšel na obeh omenjenih albumih. Seveda na njih Stevenu pomaga vrhunska glasbena ekipa na čelu z Nickom Beggsom, Guthriejem Govanom, Marcom Minnemannom, Daveom Kilminstrom, Theom Travisom in Chadom Wackermanom, medtem ko mojster, kot običajjno, blesti na vokalu, kitari ter dodatnih klaviaturah.
Uvodna skladba, »My Book of Regrets«, s svojim psihadelično-melanholičnim utripom in dokaj neobičajnim, skorajda alterrockerskim refrenom opozori na Stevenov izjemni posluh za gradnjo melodičnih aranžmajev, ki vsebujejo številne simfoprog rock in jazz rock fusion prvine. Inštrumental »Year of the Plague« je ‘pozabljena’ skladba z »The Raven That Refused to Sing« obdobja, ki se slogovno popolnoma zliva z mračno, skrivnostno in melanholično atmosfero tega nepozabnega albuma. »Happiness III« s svojim optimističnim refrenom predstavlja še en melodični trenutek tega EP-ja, medtem ko Steven vnovič uspešno demonstrira svojo vokalno raznovrstnost. Nenaden izhod, ki je za Wilsona precej neobičajen, po drugi strani ustvari občutek nedovršenosti.
Z nepopisno melanholijo prepredeni »Sunday Rain Sets In« je imenitni inštrumental s subtilnimi aranžmaji in presunljivmi harmonijami na klavirju, kitari in flavti. V zaključku nastopi nepričakovan in zelo kratek prehod v udarno sekcijo, preden se vse skupaj zaključi s flavtistično improvizacijo. Naslednji inštrumental, »Vermillioncore«, je pravcata jazzrockovska/progmetalska improvizacijska eksplozija z razdraženimi kitarskimi variacijami, ki bo najbolj navdušila vse tiste, ki imajo gospoda Wilsona najrajši v njegovi najbolj eksperimentalni izvedbi, pa tudi tiste, ki praviloma prisegajo na trše zvoke in si obupno želijo vrnitve Porcupine Tree na glasbeno sceno. Čisto na koncu se nahaja še na novo odigrana verzija »Stupid Dream« (1999) standarda »Don’t Hate Me«, katerega je Wilson na novo odpel v koncertnem duetu z izraelsko pevko Ninat Tayeb. Slednja je s Stevenom uspešno sodelovala že na »Hand. Cannot. Erase« tako, da ni presenetljivo, da tudi tokratni duet izpade na moč posrečeno, čeprav je originalna verzija še vedno prepričljivo boljša.
Deloholični mecen sodobnega prog rocka ne miruje. Z »4 ½« bo njegovim privržencem vsekakor veliko lažje čakati na mojstrov naslednji studijski album. Strah nekaterih privržencev, da se bo Steven začel pretirano ‘komercializirati’ je po določenih negodovanjih ob izidu ‘best of’ albuma »Transcience« (2015) gotovo pretiran, kar se je pokazalo že v primeru Porcupine Tree, ko so se nekateri po nepričakovanemu komercialnemu uspehu albuma »Deadwing« (2005) bali, da se bo genialni pevec, multi-inštrumentalist, producent in zvočni inženir na neki točki ‘prodal’, vendar mu (vsaj za zdaj) denar ni na prvem mestu, tako, da se za kvaliteto njegove glasbe v prihodnosti ni bati.
avtor: Peter Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10
Skladbe:
1. My Book of Regrets (9:36)
2. Year of the Plague (4:19)
3. Happiness III (4:32)
4. Sunday Rain Sets In (3:55)
5. Vermillioncore (5:14)
6. Don’t Hate Me (9:35)
Zasedba:
Steven Wilson – kitara, glavni vokal, avtoharfa, melotron, klavir, tolkala, virtualni inštrumenti
Adam Holzman – Wurlitzer, hammond orgle, minimoog, rhodes, klavir
Dave Kilminster – kitara (skladbi 1 in 6)
Guthrie Govan – kitara (3)
Nick Beggs – bas kitara, Chapman Stick, spremljevalni vokal
Craig Blundell – bobni (1,5 in 6)
Marco Minnemann – bobni (3)
Chad Wackerman – bobni (4)
Theo Travis – pihala (4 in 6)
Ninet Tayeb – vokal (6)
