Lokacija: Ljubljana / Cvetličarna/ Slovenija
Datum: torek, 13.11.2012
Steve Vai, ena najbolj izdelanih in dovršenih figur kar se obvladovanja šest in sedemstrunske teorije na tem planetu in verjetno v vsej galaksiji tiče, se mudi na novi turneji! V prid podpori novemu studijskemu albumu »The Story Of Light«. Možakar že od sredine avgusta brede po različnih koncih sveta, pretežno pa je kot samostojni izvajalec (izven G3 sklopa) obdelal kopico koncertnih nastopov po Severni Ameriki. Po sedmih letih je napočil čas da sestopi znova na tla stare Evropske celine. Aleluja!
Za novo turnejo je vpoklical v vrste spremljevalne zasedbe ekstravagantno harfistko Deborah Henson Conant in basista Philipa Bynoe-a, medtem ko ostajata iz razpuščene postave The Breed, ki je vsebovala v svojih vrstah še leta 2005 tudi mojstra bas kitare Billy Sheehana in kitarskega »hitroprstca« Tonyja MacAlpinea, še naprej bobnar Jeremy Colson in Vaijev kitarski vajenček Dave Wiener.
Pred nastopom Stevea Vaia se je RockLine mudil, dne 09.11.2012 že v Zagrebu, od koder izvira tudi koncertna reportaža (le to si lahko preberete TUKAJ), Vai pa je med ljubljanski in zagrebški termin vrinil še italijanska obiska Padove in Milana. To pomeni, da je bilo med Zagrebom in Ljubljano veliko nepotrebne “cik-cak” vožnje, a Vai že ve. V Cvetličarni ga je pričakal mnogo bolj prostran oder, predvsem pa višja dvorana, kot to velja za Zagrebško Tvornico kulture, kjer je nastopil par dni prej. Prav tako je bila publika zgoščena tik do odra, parter je bil nabito poln, to pa je veljalo tudi za vsa gledišča balkonov. Obenem je naletel na mnogo bolj »nakurjeno« publiko, ki je precej bolj intenzivno spremljal ljubljanski koncert, kot tista pred nekaj dnevi v Zagrebu. To voljnost in toplino prostora je skupina hipoma začutila in dostavila zares fenomenalno predstavo!
Skupina je tako postavila lahko bobne končno na pravi podest! Bobni so bili tako dvignjeni nad Vaiev niz ojačevalnikov, tako da se je celoten set bobnarske utrdbe Jeremyja Colsona lesketal na takšni dominantni legi. Skupina je na oder stopila torej vidno bolj razpoložena kot pred dnevi v Zagrebu. Vai se je vzdolž prostornega odra prenovljene Cvetličarne gibal še bolj brezbrižno in zavzeto, prav tako pa je prišla odrska ekspozitura vseh preostalih članov ekipe precej bolj do izraza v Ljubljani, kot pa v Zagrebu. Vai je odigral celih 15 minut daljši koncert v Ljubljani. Na rovaš precej bolj razvlečenih jammov v izhodih skladb, vhodih v skladbe, kot tudi v samih improvizacijskih srednjih delih, ki jim občasno ni bilo videti konca, ko je Vai pletel in pletel… in pletel. Nekoliko daljši predstavi je doprinesel tudi pripetljaj, ko je Vaiu med skladbo Gravity Storm crknil ojačevalec, potem ko je že odigral dve tretjini skladbe. »Vi ste mi uničili ojačevalnik!!!« je teatralno zabentil proti občinstvu »In veste kaj to pomeni?« »Da bom celo skladbo lahko odigrali še enkrat!!«
Po masivni novi Velorum, se mož umiril, sname klobuk in ga povezne svojemu kitarskemu tehniku, legendarnemu Thomasu Nordeggu – možu, ki je delal še pri Vaievem velikem mentorju Franku Zappa-i. Vai je pravi otrok na odru. Vse obrača na šalo, obenem pa zna tako spretno krmariti z besedami, da te dobesedno kupi in hipoma pridobi tvojo naklonjenost. »Zgradimo torej svojo cerkev v tem prostoru!« ogovori občinstvo in bend užge z Building the Church (»Real Illusions: Reflections«, 2005). Zasedba umiri razpoloženje, ko Vai opasa nase z rožicami poslikano Ibanez kitaro trupa oblike Fender in se loti odlične Tender Surrender (»Alien Love Sectrets«, 1995). Ta točka hipoma nakaže, da zna biti Steve še kako tankočuten in hipersenzitiven pri svojem delu na odru, kot tudi sicer! Pri ustvarjanju, kar ni nobena nova vest.
Potem, ko opravi Dave Wiener svojo krajšo solažo na akustični kitari skoči na oder Vai z sedemestrunsko kitaro (edinkrat med koncertom) in pokaže avdienci kako lahko kitara bridko joče, ko se loti skupina nove Wheeping China Doll. Posebno izkustvo Vaijeve filozofije o popolni osvoboditvi, ko zapustiš telo in se združiš s svetlobo univerzalne resnice (recimo, da bi se temu reklo »po domače«, da si se dotaknil svojega Boga, pravega boga – ga izvabil iz sebe, torej ne tistega, ki nam ga slikajo »prodane duše« samooklicanih in samookronanih božjih posrednikov) je prinesla skladba The Moon And I, kjer je možakar povsem hipnotiziral Cvetličarno v svoji mnogo-dimenzionalni ekspresiji kitarske igre, ki je preprosto neulovljiva. Skok na »Passion And Warfare« album s sladkorčkom The Animal zasuče atmosfero znova v prid hitrosti in sproščanju večje vsebnosti decibelov v prostor.
Whispering A Prayer se je začel drugače, kot v Zagrebu. Steve Vai je spustil na uvod Deborah, ki je pričela z vodilnim motivom svoje harfe. Tega v Zagrebu ni bilo, tam je Vai neposredno sam pričel igrati skladbo. Znova popolna hipnoza magične plovbe edinstvenega zvoka in energije, ki jo uteleša Vai s svojim genijem na odru, enkratna koncertna točka. Vedno znova in znova.
Solaža na harfi služi kot uvod v akustični set, kjer prevzame znova rahločutna Sisters, posebni skeč pa priredita tu Colson in Vai, kjer stopijo v ospredje Colsonovi »strap-on« bobni. Po še enem presenečenju set liste Salamanders In The Sun (»Flex-able«, 1984), se zasedba loti dela Fire Gurden Suite imenovanega Pusa Road, ki sta ga v improvizacijski komunikacij drdrala malo prej Vai in Colson v svojem skeču! ta točka, pa se je prelila v zaključni Colsonov solo na bobnih. Bynoe igra v akustičnem setu na kontrabas.
V času bobnarske destrukcije Colsona se je Vai našemil v The Ultra Zone »lučkarja«. V rokah z ekstravagantno kitaro, kot jo je moč uzreti na naslovnici albuma »The Ultra Zone«! Še ena kaplja olja na ogenj brezmejni »zafrkljivosti« »Vai glam« ekscesa! Sledi preklop v prelepo posvetilo Franku Zappi (skladba Frank). Skupina prižene počasi nastop proti zaključni fazi in seveda izvede posebnost koncertnega večera. Zgradi povsem novo pesem na podlagi treh prostovoljcev iz občinstva, ki jim odpojejo ob skrbnih »očetovskih« navodilih Stevea Vaia nekaj poljubnih ritmov in motivov. Le te Vai kot dirigent in skupina nadgradi v pravo funkovsko poslastico, ki je seveda znova do zob oborožena z novimi Vai eskapadami na kitari. Prostovoljcev se je to pot kar trlo v publiki. Naj omenim, da so v Zagrebu komaj našli dva »grešnika« za to koncertno točko.
Večina pa je seveda nestrpno čakala na fantastično For The Love Of God, ki jo je Vai prihranil za konec in nas z njo dejansko popeljal v sedma nebesa. Fantastičen zaključek s pravim atmosferičnim krešendom kulminira v trenutek, ko zaigra na obče ovacije in navdušenje prisotnih Vai po kitari z jezikom. Bend zaključi koncert natanko tam, kjer se je ustavil sredi akustičnega seta z Angel Food. Torej z zaključnim delom Fire Garden suite imenovanim Pusa Road.
Ljubljansko druženje z Vai-jem je bilo mnogo bolj intenzivno in doživeto, kot zagrebško. Prvi vzrok leži v tem, da je bila skupina precej bolje razpoložena, saj se je odlično počutila na mnogo bolj prostranem odru, kot je to veljalo za tistega, ki se je v Cvetličarni nahajal nekoč. Čutilo se je vseskozi, da daje skupina z Vai-em na čelu veliko več od sebe kot v Zagrebu. Tudi zvok je bil bolje razporejen v prostoru, z eno samo hibo. Harfe se je premalo slišalo. Le ta je bila večinoma prekrita z masivnostjo kitarskih fraz, uživali pa smo lahko v predstavi Deborah, v vseh bolj mirnih točkah, zlasti kjer se distorzija umakne in da prostor akustiki. Vai je prikazal tudi boljši vokal v skladbah Rescue Me Or Bury Me ter The Moon And I, kot je to veljalo za zagrebški nastop.
Fantastična predstava, predvsem pa predstava, ki se intenzivno dotakne obiskovalca. Ne moreš pogrešiti, ko se pred teboj na odru pojavi njegova ekselenca, glasbeni vesoljec in kitarski guru neulovljivega kova edinstvene art krizme Steve Vai. Potuješ lahko le z njim. In to s svetlobno hitrostjo. V zgodbi o svetlobi! Vai-jevi zgodbi. Nov koncert prave šok terapije, ki se ga ne moreš in ne moreš nagledati, pa čeprav se obrnejo polne tri ure. Obrnejo se kot bi mignil. Za ceno 30,00€ za katero v teh časih, ko vse redno presegajo 40,00€, je to pravi čudež. Kar dostavlja Vai na odru (tudi v letu 2012) je neumno meriti! Sploh z denarjem. Vrednosti tako bogatega koncertnega izkustva se preprosto ne da izmeriti.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Helena Vertačnik
Kamera: Bojan Horvat
Setlista:
1. Racing the World
2. Velorum
3. Building the Church
4. Tender Surrender
5. Gravity Storm
6. Dave’s Solo
7. Weeping China Doll
8. The Moon and I
9. The Animal
10. Whispering a Prayer
11. The Audience Is Listening
12. Deborah Solo
—akustični set—
13. Rescue Me or Bury Me
14. Sisters
15. Treasure Island
16. Salamanders in the Sun
17. Pusa Road
18. Angel Food
19. Drum Solo
—konec akustičnega seta—
20. The Ultra Zone
21. Frank
22. Build Me a Song
23. For the Love of God
—dodatek—
24. Taurus Bulba
