Steel Panther: Heavy Metal Rules
Založba: Steel Panther Inc.
Datum izida: 27.09.2019
Producent: Jay Ruston
Dolžina albuma: 35.55 min
Zvrst: Glam Metal
Ocena: 8.0 / 10
Kdo drug kot Steel Panther? Končno album, ki je krajši od štiridesetih minut igralnega časa. Ko bi se vsaj večina skupin tega držala, nasploh tistih s kopico izdanih albumov, ki jih pekli pomanjkanje idejne svežine. No roko na srce. Steel Panther niso od včeraj. Čeprav s komaj petimi studijskimi izdajami, jih spremlja konkretna kilometrina, obenem pa nikakor več ne izumljajo “Einsteina”, ko govorimo o glasbi. Niti ga nikdar resnično niso. Vedno so igrali na karto parodije in tudi tokrat to vzdržujejo z največjo domiselno-idejno prožnostjo in slikovitim besednjakom.
Peti studijski album ne prinaša več takšne svežine in tako prijetnih šokov, kot zlasti prvi trije albumi. Pa vseeno. Za vse, ki se še spominjate tistih brezbrižnih časov osemdesetih in zgodnjih devetdesetih, ko je bil svet znatno mlajši in je bilo v zraku znatno več kipečega optimizma in pozitivne miselne naravnanosti. Ko je bila misel na dober žur, kot bi dihal kisik.
Kakorkoli. »Heavy Metal Rules« je v vsem še en pravoverni Steel Panher album. Kvintet je znova spravil od sebe nekaj zelo prodornih in markantnih rifov, pa čeprav idejno ne preseneča več, tako kot pred nekaj leti. Tu je še en dokument, ki prinaša brezmejno zabavo v nedrja Sunset Strip parodije, ki cilja tja nekam v čase Ratt in Motley Crue glam metal maškarijade, a z znatno višjo tehnično izbrušenostjo, kar leti zlasti na kitarsko igra Satchela, kjer znova slišiš kar nekaj trikov, podedovanih od genija Eddieja Van Halena. Satchel igra s strastjo, ki ni daleč niti od kakšnega Brada Gillisa (Night Ranger). Solaže Satchela so znova zgodba zase in svoje štorija, posebne pozornosti vreden okras novega Steel Panther albuma.
Besedila so znova zmagoviti poker asov s katerim si »Heavy Metal Rules« priigra oznako albuma, ki je vreden vse pozornosti. Vsekakor za ljubitelje glam metala, pa tudi obilja mamalnih vektorjev (ter vsega kar paše poleg). Torej še en album, kjer aktualnost novih časov odpove in se z njim podaš s časovnim plovilom za trideset let v preteklost. Katapult v pozna osemdeset. Tudi videa so nalašč tako režirana, da prikličejo čase, ko nobena luknja oziroma špranja ni bila varna.
Uvodna All I Wanna Do Is Fuck (Myself Tonight), je fenomenalna kompozicija, upravičeno izdana kot prvi single, ki mora biti postavljen na uvodu takšnega albuma. Komad ki takoj zgrabi in komad, ki ga bo morala skupna obvezno izvajati na koncertih. Pomislite, kako bo to delovalo, ko ti dvorana z več tisoč ljudmi družno in v en glas enovito vpije mdr.: »….fuck myself till the morning light….«? V bistvu so izdani singli najmočnejše točke albuma. Drugi med njimi, ki ga je vredno izpostaviti je Always Gonna Be A Ho, ki postreže z največ muzikalične grabežljivosti in ujete pompoznosti, tretja skladba in tretji single albuma pa sklepna Gods Of Pussy, kjer kitare prav pošteno primejo in dostavijo najbolj čistokrvno metalsko frazo albuma. Sneaky Little Bitch si sposoja v rifu idejo Led Zeppelin klasike The Ocean, kar lahko puriste nekoliko zmoti, saj je trik evidenten. Satchel kot mdr. profesor kitare, pozna zelo dobro zgodovino rock’n’rolla in v fascinacijah nad idejami stare šole pionirjev rocka, le tem občasno in nehote tudi kanček »podleže«, ko išče svoje fraze. Bend ohranja in zadržuje komponistično spretnost na več kot zadovoljivi ravni in vsi štirje gradniki so kontrastno poudarjeni. Produkcija Jaya Rustona odnese zlato kolajno. Dostavi zvočno voluminozen, izpolnjen, živ in organski album! Sploh kar se »odebeljenega« fraziranja tiče ter odličnega kontrasta med sočnimi frazami ter kontrastno pulzirajočo ritem sekcijo. Michael Starr je vokalno znova dominantno razvraten kot se šika in prvi magnet albuma, ki priklene poslušalca nase. »Heavy Metal Rules« je nov zelo dober Steel Panther album, ki zadržuje vse kvalitete na katere so nas ti prvovrstni parodični vrvohodci razvadili v preteklosti. Nemara mu manjka še kakšna fraza, ki bi dostavila več bombastične prodornosti, a to so že podrobnosti.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Zebraman (0:34)
2. All I Wanna Do Is Fuck (Myself Tonight) (3:53)
3. Let’s Get High Tonight (3:48)
4. Always Gonna Be a Ho (4:20)
5. I’m Not Your Bitch (4:04)
6. Fuck Everybody (3:40)
7. Heavy Metal Rules (3:47)
8. Sneaky Little Bitch (4:28)
9. Gods of Pussy (3:51)
10. I Ain’t Buying What You’re Selling (3:30)
Zasedba:
Michael Starr – vokal
Satchel – kitara
Lexxi Foxx – bas kitara
Stix Zadinia – bobni, klavir