Založba: Samozaložba
Produkcija: Stara šula
Leto izida: 2015
Stara šula se po studijskem prvencu izdanem leta 2012, vračajo še z drugim albumom. Tudi na njem vztrajajo v preverjeni formi garažno slečenega rock’n’rolla, naphanega s sveto jezo punkovske zajedljivosti. Hudič je, če si bil rojen v Jugoslaviji. Najprej te nategnejo, da so vrednote bratstva in enotnosti svete. Jim verjameš in slediš. Potem te nategnejo, da je tržno gospodarstvo in privatna lastnina boljša kot družbena lastnina ter samoupravljanje in jim še bolj verjameš, ker te prepričajo, da boš zagotovo živel bolje. No dejstva so povsem drugačna. Narod po 24. letih »samostojne države« bos, gol, obubožan, gara za tuji kapital in peščico zamaščencev, katerim zdravi razum gnije od prebitka vseh materialnih »dobrin«. Zbogom prihodnost. To so, verjeli ali ne, pač dejstva realnosti našega krasnega novega sveta, ki mu sadomazohistično sužnjimo.
Stara šula ne izbira lepih besed. Besedila kipijo od besa in uporniške energije. Vredno jih je podoživeti, nasploh v brekompromisnem pregrinjalu divjega rock’n’roll razvrata, ki ga pooseblja tako pristno zaigrani album. Krik malega človeka, vpogled v vsakdanje intrige. Tu so seveda znova ženske, alkohol. Klasika izpovedi rock’n’roll poezije torej. Na vokalu vztraja še naprej s predirlljivo grlenim vokalom Krt, sicer kitarist zasedbe El Kachon. Če vam njegovo petje ne bo prečistilo sluhovodov ter semenovodov in obenem »naglihalo« biološke ure, potem morate biti zgrajeni iz kamna.
Kot povedano. Bend dostavlja superiorno dozo nažigaškega rock’n’rolla, ki je na visokih ter najvišjih obratih doziran z večjo do manjšo mero punk »umazanije« (odvisno od tipa skladbe), možne so vzporednice z zasedbo Motörhead, nekateri prehodi med kiticami in refreni znajo povleči celo na Thin Lizzy, ali zgodnje prvine NWOBHM gibanja, na čelu z najbolj zgodnjo verzijo Iron Maiden. Skupina zna odjadrati tudi lenemu kobaljenju naproti, kot je to v deloma SKA-jevsko zapakirani To ni mesto (kitica) ali kasneje v Osvobodi me. Ko smo pri »punk energiji« je možno vleči vzporednice z nekdaj bratskimi zasedbami ranjke Jugoslavije na čelu s Partibrejkers. Skladba Spet si prava ponuja tudi pajdašenje z likom AC/DC, uvodni riff zna povleči celo na »sveto malikovano razglašenost« velikih The Rolling Stones. Podobna občutja evocira tudi skladba Zdaj je čas.
Stara šula ostajajo svoja zgodba. Pristopajo na moč pristno, garažno živo. Čutno, strastno in kar se da srčno. Album nosi razgaljeno živo produkcijo, ujeta rockovsko nabrušena energije tako plasiranega šundra, pa je odtis pristopanja v studiu po načelu »vsi za enega, eden za vse«. Torej je bend odigral ta album ekipno. Po vzoru koncertnega nastopa v studiu. Pogumno in brezkompromisno. Tako se streže, ko rokuješ z magijo rock’n’rolla. Sedaj pa le strumno na odre z novim albumom dragi fantje!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.0 / 10
Seznam skladb
1. Rojeni v Jugoslaviji
2. Zdaj je čas
3. Free Your Mind
4. To ni mesto
5. Dance
6. Človek
7. Nova vera
8. Osvobodi me
9. Spet si prava
10. Zvečer
Zasedba:
Andrej Barbarič “Krt” – vokal, kitara
Tomaž Zupančič “Tomi” – kitara
Gregor Fabijan “Febo” – bas kitara
Rok Primec “Roki” – bobni
