Založba: Insideout Music
Datum izida: 18. 2. 2022
Produkcija: Arjen Anthony Lucassen
Dolžina albuma: 66.42 min
Zvrst: Progressive Metal/Progressive Rock
Ocena: 9.0/10
Že ob prvem poslušanju »Revel In Time«, četrtega studijskega albuma progresivnometalskega projekta Star One, se ni mogoče znebiti občutka, da je njegov kreativni vodja Arjen Anthony Lucassen po relativno bledem vtisu, ki ga je za seboj pustil zadnji Ayreon album »Transitus« (2020, RockLine recenzija), tokrat pošteno ’pljunil v roke’ in ustvaril imeniten, eklektičen ter ambientalno naelektren dosežek, ki vsebuje vse tisto česar smo pogrešali na »Transitus«. Že res, da so bili Star One albumi vsi po vrsti večinoma bolj progmetalsko usmerjeni od tega kar Arjen ponavadi ustvarja z bolj progrockovskimi Ayreon, vendar bo marsikdo ironično ugotovil, da je »Revel In Time« izpadel kot nekakšen ’izgubljeni’ Ayreon album in je pravzaprav vse to kar bi moral biti »Transitus«, če bi imela večina privržencev pri kreativnem procesu glavno besedo.
Tudi tokrat sta Arjen in njegov dolgoletni bobnar Ed Warby okoli sebe zbrala impresivno ’posadko’ gostujočih glasbenikov. Med inštrumentalisti izstopajo kitarski virtuozi Steve Vai, Michael Romeo (Symphony X), Ron ’Bumblefoot’ Thal (Sons of Apollo), Adrian Vandenberg (ex-Whitesnake) ter klaviaturski mojster Jens Johansson (Stratovarius). Tokrat je bil za vsako skladbo in alternativne verzije, ki se nahajajo na drugem disku, izbran različen pevec oziroma pevka. Arjenovim starim pevskim znancem kot so Russell Allen (Symphony X), Damien Wilson (Arena), Floor Jansen (Nightwish), Irene Jansen in Marcela Bovio (Mayan) so se za »Revel In Time pridružili Ross Jennings (Haken), Jeff Scott Soto (Sons of Apollo), Joe Lynn Turner (ex-Rainbow), Roy Khan (ex-Kamelot) in Tony Martin (ex-Black Sabbath), če se našteje le najbolj znamenite.
V skladu s tradicijo je tudi »Revel In Time« konceptualen album oz. kot Arjen rad poimenuje svoje Star One projekte – spacemetalska opera. Tokrat je osrednja tema vseh skladb na albumu klasični znanstvenofantastični fenomen – potovanje skozi čas. V nasprotju z nekaterimi preteklimi Star One dosežki, ki so se večinoma navdihovali pri razvpitih znanstvenofantastičnih filmih, ki jih poznajo celo tisti, ki niso ljubitelji žanra, je Arjen tokrat navdih, poleg dobro znanih in kultnih filmov, tokrat črpal tudi iz manj znanih filmih in TV serij za katere razen strastnih ljubiteljev žanra večina navadnih smrtnikov ni še nikoli slišala.
Nabor je res pester, saj posamezne skladbe poleg dobro znanih znanstvenofantastičnih filmov kot so ’Terminator’, ’Donnie Darko’, ’Nazaj v prihodnost’, ’Neskončen dan’, ’Čudovita avantura Billa in Teda’ in ’Medzvezdje’, črpajo navdih pri nas precej manj razvpitih filmih kot so ’Primer’, ’Kočno odštevanje’, ’Prava frekvenca’, ’Izvorna koda’ in stara britanska TV serija ’Safir in Jeklo’. Slednjo verjetno poznajo samo zagrizeni ljubitelji znanstvene fantastike iz Arjenove generacije, saj je pri nas praktično neznana.
»Revel In Time« se odpre s prog/power metal hibridom »Fate Of Man«, ki je navdahnjen z najbolj razvpitim od prej naštetih filmov, se pravi s Terminatorjem. V nasprotju s pričakovanji glede na krvavi, postapokaliptični sloves filmov o morilskih robotih, ko bi si človek za tovrstni koncept predstavljal pevca s surovo, moško energijo, je Arjen za to skladbo uporabil pevko Brittney Slayes (Unleash the Archers), ki se s svojim ’pomožačenim’ pevskim pristopom izkaže za presenetljivo uspešen izbor. Melodično-buditeljski refren je popolnoma powermetalski, vendar, izpade posrečeno in ne bo zmotil večine progmetalskih puristov, ki bodo cenili tudi sočno kitarsko solažo v režiji Michaela Romea. »28 Days (Till the End of Time)«, ki je navdahnjen z znanstvenofantastičnim psihološkim trilerjem ’Donnie Darko’ (očitno je Arjen velik ljubitelj igralca Jakea Gyllenhaala, saj »Revel In Time« vsebuje kar dve skladbi, ki sta jih navdihnila filma s tem ameriškim igralcem v glavni vlogi), po pričakovanju vsebuje temačnejše vzdušje, ki se zelo dobro poda tradicionalno jeznemu in robatemu vokalnemu pristopu Arjenovega dolgoletnega pajdaša Russella Allena.
»Prescient« vsebuje zanimiv in ’vesoljsko’ zveneči uvodni sintetizatorski motiv. To je skladba, ki uspešno prehaja most med prog metalom in prog rockom, ter vsebuje posebno vokalno dinamiko, saj vsebuje dva različna pevca; prej omenjenega Rossa Jenningsa in njegovega manj razvpitega vokalnega tovariša Micheala Millsa (Toehider). »Back From The Past« vsebuje bolj trdorockerski pristop s krepko kitarsko frazo, kar ne preseneča, saj se to pot za mikrofonom znajde vselej odlični Jeff Scott Soto. Nekoliko bolj vedro, a še vedno naelektreno vzdušje se dobro poda besedilu, ki ga je navdihnila kultna trilogija ’Nazaj v prihodnost’, medtem ko za ’odštekani’ trenutek, ki spomni na genialno-norega doktorja Emmetta ’Doca’ Browna, poskrbi Bumblefootova solaža.
Naslovna skladba, ki navdih črpa v prvi izmed treh komedij o Billu in Tedu ter njunih nenavadnih potovanjih, ne izpade prav nič komično, temveč gre za precej udarno in neposredno stvaritev, za kar z eksplozivno kitarsko solažo poskrbita hardrockerski veteran Adrian Vandenberg ter pevec Brandon Yeagley iz hardrockerske zasedbe Crobot. Zelo posrečeno izpade nepričakovano melodični »The Year of ’41«, kjer Joe Lynn Turnerju, osrednjemu ’pripovedovalcu’ dramatičnih dogodkov iz filma ’Končno odštevanje’ s Kirkom Douglasom in Michaelom Sheenom v glavnih vlogah, uspešno delajo družbo ženske vokalne harmonije. Za dramatično klaviaturski solažo je poskrbel Jens Johansson.
»Bridge Of Life« z Damianom Wilsonom, ki je bil ’zadolžen’, da v osrednji pevski vlogi predstavi ozadje filma ’Prave frekvenca’ v katerem je igral Dennis Quaid, izpade nadvse epsko, medtem ko bogato vzdušje še poglobi nepričakovan vpad ženskih vokalnih harmonij. Na pleča Dana Swanöa je padla dokaj težavna naloga, da iz komedije ’Neskončen dan’, v kateri nas je na komično-tragičen način zabaval Bill Murray, ustvari energetski katalizator v Star One progmetalskem slogu. Razen določenih zabavnih referenc na omenjeni film, ki jih je zaznati znotraj besedila, na tej stvaritvi, po pričakovanju, v glasbenem oziru ni nič komičnega. Swanövo prepoznavno, zamolklo in ’robavsasto’ vokalno barvo, uspešno popestrijo ženske vokalne harmonije, medtem ko za noro kitarsko solažo poskrbi Marcel Singor iz kultne progrockovske skupine Kayak.
»A Hand On the Clock« na katerem Floor Jansen kot glavna vokalistka združi moči s svojim starim After Forever pajdašem Joostom van den Broekom, ki poskrbi za dramatično klaviatursko solažo, je prava drama in strastni vrtiljak različnih emocij. Zaradi vsega bo gotovo všeč tudi večini privržencev sodobnih Nightwish. »Beyond the Edge of It All« z Johnom JayCeeom Cuijpersom (Praying Mantis) na glavnem vokalu je spet nekoliko bolj trdorockersko usmerjena stvaritev, medtem ko je ’vesoljsko-nostalgičen’ refren izpeljan v ’klasičnem’ Star One in Ayreon slogu. Tudi tokrat ne manjkajo dramatične ženske vokalne harmonije. Epski »Lost Children of the Universe«, z nekdanjim ministrantom Royem Khanom in Steveom Vaijem, najboljšim učencem Franka Zappe ter najbolj prestižnim kitarskim gostom na »Revel In Time«, v glavnih vlogah, predstavlja nadvse posrečen vrhunec albuma ter zaključek v vrhunskem slogu.
Zanimivo izpadejo tudi alternativne verzije skladb na drugem disku, ki vsebujejo povsem različne glavne pevce. Tako recimo »Lost Children of the Universe« na alternativni verziji namesto Khana odpoje Tony Martin, medtem ko za spremenjeno verzijo »Today Is Yesterday« namesto Swanöa za mikrofon stopi gospod Lucassen osebno. Kakšnih bistvenih razlik v inštrumentalnem pogledu ni z izjemo klaviaturske solažne na alternativni verziji »The Year of ’41«, ki jo namesto Johanssona odigra Alessandro Del Vecchio.
»Revel In Time« bo zagotovo potolažil in v dobro voljo spravil vse tiste, ki jih je aktualni Ayreon album »Transitus« na takšen ali drugačen način razočaral. Nova ’spacemetalska’ opera je balzam za vse ljubitelje kakovostnega prog metala in obenem skoraj najbolj zanimiv Star One dosežek po prvencu »Space Metal« (2002). Arjen se je tako nekoliko odkupil za kontroverzni »Transitus« in obenem svoje privržence prisilil, da bodo ponovno morali obnoviti svoje znanje znanstvenofantastičnih filmskih klasik ter se obenem seznaniti z nekaterimi bolj obskurnimi naslovi, ki so poznani samo takemu znanstvenofantastičnemu ’piflarju’ kot je on.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Fate of Man (5:29)
2. 28 Days (Till the End of Time) (7:21)
3. Prescient (6:34)
4. Back from the Past (4:50)
5. Revel in Time (4:38)
6. The Year of ’41 (6:20)
7. Bridge of Life (5:14)
8. Today Is Yesterday (5:46)
9. A Hand on the Clock (5:52)
10. Beyond the Edge of It All (4:52)
11. Lost Children of the Universe (9:46)
Zasedba:
Arjen Lucassen – kitara, kitarska solaža na skladbi št. 10, bas kitara, klaviature
Ed Warby – bobni
Erik van Ittersum – ‘Solina’ godala
Joost van den Broek – Hammond orgle
Marcela Bovio – spremljevalni vokal
Irene Jansen – spremljevalni vokal
Gostje:
Brittney Slayes – glavni in spremljevalni vokal na skladbi št. 1
Michael Romeo – kitarska solaža na skladbi št. 1
Sir Russell Allen – glavni vokal
Timo Somers – kitarska solaža na skladbi št. 2
Michael Mills – glavni in spremljevalni vokal na skladbi št. 3
Ross Jennings – glavni in spremljevalni vokal na skladbi št. 3
Jeff Scott Soto – glavni vokal na skladbi št. 4
Ron Bumblefoot Thal – kitarska solaža na skladbi št. 4
Brandon Yeagley – glavni vokal na skladbi št. 5
Adrian Vandenberg – kitarska solaža na skladbi št. 5
Joe Lynn Turner – glavni vokal na skladbi št. 6
Will Shaw – vokalizacija na skladbi št. 6
Joel Hoekstra – kitarska solaža na skladbi št. 6
Jens Johansson – solaža na sintetizatorju (skladba št. 6)
Damian Wilson – glavni vokal na skladbi št. 7
Dan Swanö – glavni vokal na skladbi št. 8
Marcel Singor – kitarska solaža na skladbi št. 8
Lisa Bella Donna – Moog na skladbi št. 8
Floor Jansen – glavni in spremljevalni vokal na skladbi št. 9
Joost van den Broek – Hammond orgle na skladbi št. 9
John Jaycee Cuijpers – glavni vokal na skladbi št. 10
Roy Khan – glavni vokal na skladbi št. 11
Steve Vai – kitarska solaža na skladbi št. 11
‘Hellscore Choir’ – zborovsko petje na skladbi št. 11
Gostje na dodatnem CD-ju (‘de-luxe’ izdaja):
Marcela Bovio – glavni vokal na skladbah št. 1 in 9
John Jaycee Cuijpers – glavni vokal na skladbah št. 2, 4, in 5
Will Shaw – glavni vokal na skladbi št. 3
Alessandro Del Vecchio – glavni vokal na skladbi št. 8, solo na sintetizatorju (skladba št. 6)
Wilmer Waarbroek – glavni vokal na skladbi št. 7
Arjen Lucassen – glavni vokal na skladbi št. 8
Irene Jansen – glavni vokal na skladbi št. 9
Mike Andersson – glavni vokal na skladbi št. 10
Tony Martin – glavni vokal na skladbi št. 11
