Lokacija: Ljubljana / Cvetličarna / Slovenija
Datum: torek, 9. 8. 2022
Sezona festivalov je v polnem pogonu, najde pa se tudi kakšen dan za bolj samostojen koncert. Tokratni koncert, na katerem so nastopili metal velikani Lamb of God, nemške thrash metal staroste Kreator, brutalneži Cattle Decapitation in Blood Incantation ter novodobni metalci Vended, je deloval kot nekakšen mini festival. Zaradi velikega interesa sta se organizatorja odločila narediti koncert kar na parkirišču kluba Cvetličarna namesto v sami dvorani, kar se je nedvomno izkazalo kot odlična poteza, ker je lahko tudi več ljudi prišlo do karte za koncert. Posledično pa se je premaknila časovnica koncerta, ker se je moralo rajanje zaključit že ob desetih zvečer.
Dogajanje se je pričelo že ob štirih, ko so na oder stopili Vended. Gre za mlado skupino, ki ima za seboj le EP What Is It/Kill It. V sami skupini pa deluje Griffin Taylor, sin slavnega Coreyja Taylorja (Slipknot), na bobnih pa Simon Crahan, ki je prav tako sin Slipknot člana, in sicer tolkalista Shawna Crahana. Torej, Slipknot vpliv je nedvomno prisoten. V pol ure so Vended so nastopili precej energično, kar se tudi za tako mlado skupino spodobi, ko še nabira kilometrino. S svojo godbo predstavljajo nekakšen miks različnih (pod)zvrsti, zaznati je elemente nu metal, hardcora in metalcora. Vse skupaj precej spominja na zgodnje obdobje Slipknot, le da ni tako intenzivnih bobnov. Vended skušajo pristopiti bolj agresivnih, tako da nekih olepšav (zaenkrat še) ni. Vsekakor Vended obetajo, vendar bo za kaj več treba počakat na album, kjer bo skupina tudi pokazala, kakšen stil je ubrala. Predvsem pa se upa, da ne bodo do onemoglosti kopiral Slipknot.
Sledili so Blood Incantion, death metal zasedba iz Denverja. Skupina, ki je pred leti obiskala koprski klub CMK, se je torej ponovno ustavila v Sloveniji in postregla s precej izvirnim death metalom. Blood Incantation s svojim slogom prisegajo na bolj starošolski death metal, a na poseben način. Blood Incantation za razliko od modernih tehničnih death metal zasedb prisegajo na ameriško in kanadsko sceno iz devetdesetih, kar posebej piha na duši Morbid Angel in Gorguts oboževalcem. S svojim repertoarjem je skupina pokazala zvrhano mero tehničnosti, obenem z lepimi dodatki psihedeličnosti ter nenavadnimi strukturami delovala precej unikatno. Skupina ima za seboj tri albume in en EP. Zadnji album je bil izpuščen iz repertoarja, ker gre za ambientalni izdelek. Blood Incantation so nedvomno posebneži, čeprav jim zvok res ni bil naklonjen, tako da pri tako kompleksni godbi zveni vse skupaj kaotično in posledično neposlušljivo. Sicer pa vsekakor skupina, ki je vredna ogleda, še posebej bi prišli odlično do izraza, če bi nastopili v klubu.
Cattle Decapitation so v zadnjih desetih letih precej več po turnejah in prav tako so se nekajkrat ustavili tudi v Sloveniji. Navdušili so tako v sklopu festivala kot tudi samostojno v klubu. Skupina je tokrat končno uspela tudi v Evropi predstaviti skladbe z zadnjega albuma Death Atlas, ki je izšel leta 2019. Ko je bila njihova turneja Bring Back The Plague ironično odpovedana zaradi pandemije, so Cattle Decapitation rabili kar dolgo, da so se vrnili v Evropo. Logično je bil skoraj celoten repertoar osredotočen na zadnji album, ki seveda ohranja brutalen stil skupine. Skupina v vseh letih še ni popustila, cela nadgradila se je z dodatnim kitaristom, tako da bil zvok precej bolj poln kot na zadnjem obisku pri nas. Cattle Decapitation še vedno stavijo na brutalnost, posebnež je seveda vokalist Travis Ryan, ki se je med drugim pri eni skladbi pljunil v roke in si seveda svoj produkt razmazal po obrazu. Očitno mu apetita res ne primanjkuje. Predvsem je ob kitarski preciznosti treba pohvaliti tudi ritem sekcijo. Basist Olivier Pinard je s svojimi linijami še dodatno zapolnjeval zvočno sliko, medtem ko na bobnih je dominiral izredno hiter in natančen David McGraw, ki je blastal večino repertoarja. Tudi sam zvok se je malo popravil, tako da CD niso zveneli preveč kaotično in brez glave in repa. Vsekakor so CD poskrbeli za vrhunec brutalizacije na tem dogodku.
Kot predzadnji so nastopili Kreator, ki so se v zadnjih dvajsetih letih ustavili v Sloveniji mnogokrat. Kreator je bilo pravzaprav težko izpustiti, ker so bili tu praktično ob vsaki priložnosti. Od zadnjega obiska pa so Kreator uspeli ustvariti nov album, zamenjali pa so tudi basista, in sicer pri Kreator sedaj bas kitaro igra Frédéric Leclercq, ki si je poprej služil kruh pri Dragonforce. Kreator bodo počasi upihnili 40 let, kar je vredno vsega spoštovanja, da skupina vztraja v thrash metalu toliko časa. Predvsem je treba tudi pohvaliti formo, resda niso več tako energični kot nekoč, vendar ni njihov nastop ni deloval rutinsko. Ni bilo pa nekih presenečenj v repertoarju. Kreator so namreč odigrali bolj kot ne festivalsko best of setlisto, tako da so bili zajeti zimzeleni hiti, kot so Violent Revolution, Enemy of God, Hordes of Chaos, Phobia, Phantom Antichrist itd. Nekaj promocije je doživel tudi letošnji album Hate über alles, ki vsebuje kakšno presenečenje, a Kreator so stavili bolj tipičen slog in tudi klišeje, kot je recimo skladba Strongest of the Strong. Kreator so žal predstavili krajši repertoar, ker jim tudi ni pripadlo mesto glavne skupine, tako da bo za kaj daljšega potrebno počakati na novo turnejo. Zaključek pa je bil v znamenitem Kreator slogu z zimzeleno Flag of Hate in legendarno Pleasure to Kill. Kreator so svojo nastop opravili korektno, kakšen kiks je sicer bilo zaznati, še posebej bobnar Ventor zna bit malce nenatančen na momente. Kitarski dvojec Petrozza in Yli-Sirniö pa je znova prepričal. Slednji še posebej zaradi svojih melodij in soliranja. Kreator nedvomno še niso za odpis. Ne bi pa škodilo, da bi malce osvežili svoj repertoar s kakšno neočitno skladbo.
Povratek Lamb of God je bil več kot dobrodošel. Skupina je namreč nazadnje v Sloveniji nastopila leta 2010. V tem času so Lamb of God izdali ducat albumov, odšel je bobnar Chris Adler in v njegove čevlje stopil Art Cruz. Na tej turneji pa so igrali z nadomestnim kitaristom, in sicer je mesto kitarista zasedel izkušeni Phil Demmel (Vio-Lence, ex-Machine Head), ki je zamenjal Willieja Adlerja, ki zaradi osebnih razlogov ni mogel tokrat v Evropo. Lamb of God so svoj set otvorili s skladbo Memento Mori z zadnjega albuma, ki je izšel pred dvema letoma. Skupina ni rabila dolgo, da je utišala skeptike. Krepko se popravil tudi zvok, tako da v nastopu Lamb of God se je res dalo uživati. Skupina je namreč prepričala s suverenim nastopom, izredno dobro uigranostjo in tudi s svojim unikatnim zvokom. Sama skupina pa je pokazala dovolj energije, predvsem je tu izstopal vokalist Randy Blythe, ki je tudi dobro animiral publiko, da se je konkretno razdivjala. V sam repertoar so Lamb of God umestili svoje prepoznavne skladbe, kot so Now You’ve Got Something to Die For, Ruin, Laid to Rest, 512, Walk With Me In Hell idr. Predstavljena pa je bila tudi kakšna noviteta s prihajajočega albuma Omens, ki bo izšel jeseni. Skozi celoten set ni bilo pri skupini popuščanj. Tudi sama osvetlitev je bila več kot na nivoju. Lamb of God so se pokazali v malce drugačni zasedbi, a Phil Demmel se je odlično vključil v skupino. Bobnar Art Cruz pa je dominiral na svojem velikem setu z izredno natančnostjo in smislom za groove. Lamb of God so svoj nastop opravili z odliko, koncert pa so sklenili s prepoznavno skladbo Redneck, pri kateri se je odvil velik circle pit, kar je tudi znano pri tej skladbi. Lamb of God
Na parkirišču pred dvorano Cvetličarne se je odvil pravcati metal spektakel. Vsekakor dogodek, ki se lahko pohvali z dobrim naborom skupin, ki z lahkoto konkurira dobremu dnevu na festivalu. Vsekakor koncert, ki bo ga bodo mnogi ljubitelji metala uvrstili najboljše koncerta tega leta.
Fotografije: Sebastijan Videc
Vended
Blood Incantation
Cattle Decapitation
Kreator
Lamb of God
