Založba: BMG
Datum izida: 15. 5. 2020
Produkcija: Russell Mael, Ron Mael
Dolžina albuma: 54.26 min.
Zvrst: Art pop
Ocena: 9/10
Pred nami je nov kamen v kameleonski karieri enega najbolj ekscentričnih imen, kar jih je dala rokovska zgodovina. Bratski dvojec Sparks iz Los Angelesa sestavljata brata Mael. Ron igra klaviature in piše besedila, Russell pa poje in občasno poseže v ustvarjalni proces. Sodita med redko znane umetnike in ker so kultni vedno omejeni na posebneže, mu posebneži tudi sledijo. Delujeta od konca šestdesetih let 20. stoletja, plošče izdajata že slabih petdeset let. Venomer se je zgodilo, da so vizionarji ali misleci ljudje, ki mislijo širše oziroma drugače in so vedno veljali za čudne in čudake.
Ravno to se je zgodilo z duom Sparks, saj nista nikdar komercialno uspela. Njuna narava ju je vedno gnala v podajanje misli na nenavaden način. Z glasbo sta dala misliti vsem, ki to še vedno hočejo, čeprav jim taki in drugačni vladarji solijo pamet po svoje. “A Steady, Drip, Drip, Drip” je njun štiriindvajseti album. Ron in Russell Mael sta v karieri vsak zasuk glasbene industrije obrnila sebi v prid, s tem da sta posvojila trenutni modni izraz, ga ponotranjila, izpljunila nepotreben balast in ga ponudila v svoji luči. Tako so tudi njuni albumi polni eklektične glasbe, ki je odraz trenutka, a vendar tudi z leti seže dlje, kot sta najbrž tudi sama pričakovala. Kot običajno je tudi “A Steady, Drip, Drip, Drip” poln iskrivega, secirajočega, lucidnega in pametnega pogleda na dogajanja okrog njiju. Niti najbolj goreči feni se ju ne morejo dodobra najesti. Tokrat sta poleg drugih tem nastavila ogledalo ljudem, ki nosijo maske, in to ne samo v času novega koronavirusa. Daleč od tega, da bi jim zavidala, tako vešče in zamaskirano se norčujeta iz njih, da je vsakomur v veselje. Če je nekdo rekel, da sta brata Mael najboljša stvar po Beatlih, bo večinoma kar držalo. V zajetni diskografiji sta znala ponuditi še kaj več od melodike britanske četverice. Novi album je s sleherno skladbo zanimiv, najprej z besedili, nato z izvedbo, zlasti Russell še vedno uporablja znameniti falzet, ki je njun zaščitni znak. Že mnoga leta nazaj je razložil, da je to nastalo iz čiste funkcionalnosti, ki ga je zahtevalo Ronovo skladateljevanje. In tega se drži tudi na “A Steady, Drip, Drip, Drip”.
Brata Mael sta še vedno relevantna, sveža in radovedna. Ko nekaj odkrijeta, to vžgeta v izraz, a si še vedno puščata svobodo pri sestavljanju zvočnih opor. Ravno to ju dela unikatna, saj si ne pustita soliti pameti. Tudi zato sta v karieri kljub zamenjavi kopice založb venomer našla pot do tistega dela publike, ki je znala in hotela prisluhniti. Odveč je reči, da zmoreta s svojo lucidnostjo in temačnim humorjem doseči več kot marsikateri mnogo mlajši glasbenik. Znano je, da so vsaj kakšen zgledek pri Sparks dobili Depeche Mode, Queen, Pet Shop Boys, Sonic Youth, Nirvana in še kdo. S skupino Franz Ferdinand sta leta 2015 ustvarila celo skupen album FFS. Da, njun smisel za humor je bodeč, direkten in da misliti. Tokrat sta ga ponovno vpletla v album “A Steady, Drip, Drip, Drip”.
Njuno postopanje po robovih zabavljaškega biznisa bi moralo biti že zdavnaj nagrajeno s čim finančno oprijemljivim, a na žalost bosta v zgodovino zapisana kot indikatorja zafnanega kapitalizma in malomeščanstva, pa tudi tistih, ki ustvarjajo samo zato, da ustvarjajo. Tudi po petdesetih letih sta sveža in ostra, kritična in znati ustvariti tisto, kar da misliti. Na plošči “A Steady, Drip, Drip, Drip” boste slišali operno teatraliko, bleščeče orkestracije, sint pop, rokovske kitare in vedno zanimive preobrate v skladbah, ki sta jih ustvarila lahkotno in prepričljivo. Nekdanja študenta umetnosti sta svoj art rock, ki je skozi leta prežvečil glam rock, disco, novi val, in še kaj, tudi tokrat razoroži ušesa z brutalno direktnim podajanjem kritike življenja v letu 2020. Nikoli se nista in tudi tokrat se ne priklanjata trenutnim življenjsko – moralnim sistemom in normam. Kakšne podobne skupine še dolgo ne bo, brata Mael pa v osmem desetletju življenja sploh ne pritiskata ročne zavore, ampak ravno nasprotno.
Avtor: Jernej Vene
Seznam skladb:
1. All That
2. I’m Toast
3. Lawnmower
4. Sainthood Is Not In Your Future
5. Pacific Standard Time
6. Stravinsky’s Only Hit
7. Left Out In The Cold
8. Self-Effacing
9. One For The Ages
10. Onomata Pia
11. IPhone
12. The Existential Threat
13. Nothing Is Faster Than The Speed Of Light
14. Please Don’t Fuck Up My World
Zasedba:
Russell Mael – vokal, inženiring, mix
Ron Mael – klaviature, programiranje
Gostujoči glasbeniki:
Steven Nistor – bobni
Evan Weiss – kitare
Eli Pearl – kitare
Patrick Kelly – bas kitara
Ryan Parrish – saksofon
Alex Casnoff – dodatne klaviature na One For The Ages
Mladinski pevski zbor Coldwater Canyon – spremljevalni vokali na “Please, Don’t Fuck Up My World”
