Datum izida: 7.9.2018
Založba: Dyad Records
Produkcija: John Etheridge in Theo Travis
Dolžina: 60:21
Zvrst: jazz rock fusion
Ocena: 9.5/10
Po sedemintridesetih letih smo s »Hidden Details« vendarle dočakali nov studijski album legend canterburyske scene Soft Machine za katere se je več desetletij zdelo, da bodo živeli samo še v nadvse prijetnih glasbenih spominih najbolj vnetih ljubiteljev zlate ere progresivnega rocka in jazz rock fusiona. Njihov zadnji studijski dosežek, »Land of Cockayne«, je izšel davnega leta 1981. Tri leta kasneje so razpadli in se nato vračali v obliki različnih projektov, koncertnih in studijskih, povezanih z imenitno Soft Machine glasbeno zapuščino. Med letoma 2004 in 2015 so delovali pod imenom Soft Machine Legacy, čeprav za pridevnik ‘Legacy’ pravzaprav ni bilo nobene prave potrebe, saj ni bilo nobenih težav glede pravic do uporabe originalnega imena te legendarne skupine.
Zasedba, katero trenutno tvorijo kitarist John Etheridge, basist Roy Babbington, bobnar John Marshall, trije Soft Machine člani iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ter saksofonist/flavtist Theo Travis, je leta 2016 končno odvrgla pridevnik ‘Legacy’ in se ob petdeseti obletnici nastanka te legendarne skupine odločila posneti nov studijski album. Čeprav med njimi ni več niti enega originalnega člana, nobena druga inkarnacija v Soft Machine zgodovini do sedaj ni igrala tako dolgo skupaj kot trenutna postava, kar pomeni, da zelo dobro razumejo medsebojne skladateljske in inštrumentalne vrline.
»Hidden Details« je nadvse ambiciozen projekt, ki vsebuje številne glasbene odlike, ki so na začetku sedemdesetih iz Soft Machine naredile eno izmed najbolj čislanih imen progresivnorockovske in jazz fusion scene. Zaradi izrazito retro produkcije, se čutijo številni slogovni vplivi iz sedemdesetih let, predvsem iz obdobja, ko se jim je prvič pridružil Babbington, po drugi strani album na trenutke zveni dokaj sodobno in osvežilno. Na njem se nahajajo večinoma nove kompozicije z izjemo »The Man Who Waved at Trains«, ki je reanžirana verzija »Bundles« (1975) klasike ter močno skrajšana in reanžirana verzija »Third« (1970) zimzelena »Out Bloody Rageous«, verjetno najbolj znane Soft Machine stvaritve iz njihovega jazzrockovskega obdobja.
Med najbolj zanimiva in ambiciozna dela vsekakor spada naslovna in obenem otvoritvena kompozicija, ki predvsem zaradi Travisovih mračnjaških saksofonskih aranžmajev izpade neobičajno temačno in na trenutke celo nekoliko spominja na določene King Crimson ter Van der Graaf Generator stvaritve iz prve polovice sedemdesetih. Pravzaprav se lahko Travisa, ki mimogrede ‘odpraši’ še fenomenalno saksofonsko solažo, označi za osrednjega inštrumentalista naslovne stvaritve. Lepo je slišati, da so starejši člani njegovemu saksofonu namenili veliko prostora. Travisovi predstavi sledi Etheridgeova kitarska solaža, ki bo vzradostila vse ljubitelje jazzrockovskih kitarskih herojev. Etheridgeova kitarska tehnika od primerljivih kitaristov še najbolj spominja na Johna McLaughlina.
»Ground Lift« je občutno bolj avantgardno oziroma freejazzovsko začinjena stvaritev s številnimi obskurnimi improvizacijami, katere so nazoren dokaz, da se glasbeni gospodje spoštljivih let v 21. stoletju še zdaleč niso ‘pomehkužili’. »Heart Off Guard« je popolno nasprotje predhodnika, saj vsebuje nežne, pastoralne aranžmaje na akustični kitari, ki ji dajejo rahel folk pečat, ter zasanjano saksofonsko solažo. »Broken Hill« vsebuje izrazito nostalgično vzdušje na račun melanholičnih kitarskih pasaž ter subtilnih tolkalnih vložkov. Kratki »Flight of the Jett« je sestavljen iz Marshallovih tolkalnih improvizacij ter zanimivih kitarskih efektov. »One Glove« z mešanico izjemno subtilnih, tehnično dovršenih kitarskih pasaž, osupljivo eklektičnega dela ritem linije ter zloveščih saksofonskih trenutkov spada med »Hidden Details« vrhunce.
»Drifting White« je solistična kitarska uvertura v improvizacisko mineštro »Life on Bridges«, kjer elementi avantgarde in free jazza vnovič stopijo v ospredje in kjer ponovno zavlada skoraj popolni inštrumentalni kaos. »Fourteen Hour Dream«, ki je prepojen s skrivnostnim ambinetom ter energičnimi, nadvse eklektičnimi flavtističnimi aranžmaji, prav tako sodi med najbolj zanimive trenutke tega albuma. Izrazito ambientalno naravnani »Breathe« predstavlja dokaj spokojen zaključek, medtem ko je bonus skladba »Night Sky« po kvaliteti enakovredna ostalim skladbam na albumu.
Soft Machine so ponovno tu! »Hidden Details« je poleg novega albuma skupine Gryphon še eno veliko presenečenje v letu 2018 kar se tiče nadvse uspešnih vrnitvenih studijskih albumov legendarnih progrockovskih skupin za katere smo mislili, da se nikoli več ne bodo vrnile v studio. Na njem je ravno pravšnja mešanica starega in preverjenega ter novega in osvežilnega, da bodo v njem uživali tako starejši kot nekoliko mlajši ljubitelji legendarnih angleških mojstrov jazz rock fusiona.
avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Hidden Details (7:36)
2. The Man Who Waved At Trains (5:00)
3. Ground Lift (5:21)
4. Heart Off Guard (2:29)
5. Broken Hill (3:49)
6. Flight Of The Jett (2:12)
7. One Glove (4:30)
8. Out Bloody Intro (2:41)
9. Out Bloody Rageous, Part 1 (4:56)
10. Drifting White (1:47)
11. Life On Bridges (8:05)
12. Fourteen Hour Dream (6:24)
13. Breathe (5:31)
Bonus skladba:
14. Night Sky (3:19)
Soft Machine:
John Eheridge – električna in akustična kitara, produkcija
Roy Babbington – bas kitara
John Marshall – bobni, tolkala
Theo Travis – tenor in sopran saksofon, flavta, Fender Rhodes klavir, produkcija
Gostujoči glasbenik:
Nick Utteridge – zvočni efekti (13)
