Lokacija: Ljubljana / Križanke / Slovenija
Datum: sobota, 22.06.2019
Jazzovska senzacija Snarky Puppy je končno najavila tudi koncert v Sloveniji. Skupina je letos izdala album Immigrance, za katerega je najavila dolgo promocijsko turnejo. Ravno prav so se Snarky Puppy ustavili v sklopu jubilejne 60. izvedbe Ljubljanskega Jazz festivala. Koncert je bil najavljen v Kinu Šiška, a karte so šle za med, zato se je vse skupaj prestavilo v Križanke. Pričakovanja so bila visoka, a zagodlo je tudi vreme.
V času največjega naliva so morali nastopiti slovenski Ecliptic, ki jih tvorijo priznani slovenski glasbeniki. Ecliptic predstavljajo fuzijo mnogih žanrov. Nekako v ospredju je še vedno bolj jazz rock, vendar se dokaj hitro začnejo kombinirati tudi drugi žanri. Precej zvito vpletajo tudi hip hop. Žal je bilo vreme v času nastopa najslabše, zato se upa, da se bodo Ecliptic predstavili v kratkem v boljših pogojih.
Pri Snarky Puppy je sprva delovalo, da bo vreme ostalo enako kot pri Ecliptic. Približno polovico koncerta je deževalo, za tem se je na srečo umirilo ter se v nastopu kolektiva dalo končno uživati. Kljub dežju so Snarky Puppy, ki so že prejeli prestižno glasbeno nagrado Grammy, nastopili nič manj prepričljivo. Program je povezoval basist Michael League, pri katerem deluje, da je vodja zasedbe, čeprav pri Snarky Puppy sodeluje veliko število glasbenikov. V kolektivu je do sedaj sodelovalo preko 40 glasbenikov. Na turnejo pa se odpravi približno 10 glasbenikov.
Kolektiv je v svoji karieri nanizal že trinajst albumov. Skladbe so dolge, zato je bilo potrebno narediti selekcijo. Predvsem pa je bilo treba oboževalce zadovoljiti tudi s kakšnim hitom, kot je recimo Shofukan z albuma We Like It Here (2014), ki je skupino naredil veliko bolj prepoznavno.
Pri Snarky Puppy se lahko pričakuje predvsem nepričakovano. Glasbeniki, svetovnega kova, so priredili pravcato glasbeno poslastico, kjer so se žanri prelivali vseskozi. Za osnovo so si Snarky Puppy vzeli seveda jazz, a v samem jazzu je toliko podžanrov, da jih kar ne zmanjka in skupina se tega dobro zaveda. V ospredju je bil album Immigrance, ki je izšel pred nekaj mesci. Z albuma je najbolj izstopila odigrana skladba Xavi, s katero je skupina pokazala in dokazala svoje poznavanje glasbil in izjemno naučenost.
V svojem repertoarju so se Snarky Puppy dotikali marsičesa. Slišati je bilo mnogo vplivov jazz fusiona, slišali so tudi funk dodatki in še bi se dalo naštevati. Očiten je vpliv Mahavishnu Orchestra in Return to Forever. Basist je s svojim igranjem dal vedeti, da se je učil tudi po Jacu Pastoriusu oz. Weather Report. Z vpletanjem raznolikih klaviatur pa se je pojavila tudi asociacija na Franka Zappo. Snarky Puppy torej predstavljajo miks vsega možnega. Njihovo glasbeno poznavanje je res občudovanja vredno. Same skladbe so zanimivo grajene, veliko je prostora tudi za solo točke. So pa nekateri člani bolje izstopali kot drugi. Kitarist je prišel na svoj račun šele na koncu s solo vložkom, medtem ko ga prej pretirano ni bilo slišat.
Snarky Puppy delujejo kot kolektiv. Vsi so zelo dobro naučeni, svoja glasbila obvladajo do potankosti, ni ritma, ki bi jim delal težave. Napak ni bilo zaznati. A na neki točki je delovalo, da gre bolj za nastop glasbenega krožka akademikov. Kljub odlični uigranosti kolektivu primanjkuje duše. Ni zaznati pravega »feelinga« kot pri starih jazz fusion zasedbah. A to je pravzaprav tudi edini očitek.
Koncert Snarky Puppy je bil kljub dežju zelo uspešen. Publika je dala vedeti, da je njihov povratek več kot zaželen, saj je pravi užitek gledati glasbenike, ki igrajo z veliko mero perfekcionizma. S pokazanim se lahko tudi potrdi, da skupina ni muha enodnevnica, tako da se do kolektiva lahko še veliko obeta.
