Pričujoči RockLine prispevek se nanaša na albume slovenskih izvajalcev, ki so izšli v lanskem letu in jih je zavoljo visoke kakovosti, vredno posebej izpostaviti.
Vendar, pa … Vsi albumi slovenskih izvajalcev, ki so izšli v lanskem letu, namreč niso dosegli našega uredništva in zato, bodisi niso prejeli recenzije, ali pa vsaj dobili prave priložnosti, da jim konkretneje prisluhnemo. Kdo med vami zna zavoljo tega občutiti vsaj kanček prikrajšanosti. Brezmadežna objektivnost je pravzaprav delo perfekcije in težko ulovljiva reč, če ne kar utopični ideal, a se za vas vsako leto trudimo. Tako bo ostalo tudi v prihodnje.
RockLine prebira za vas najboljše od najboljšega kar je dala v lanskem letu glasbena Slovenija – albume torej, ki so med vsemi vidnejšimi glasbenimi dosežki, še posebej vredni (vaše) pozornosti in posluha. Razporejeni so po abecednem vrstnem redu.
All Strings Deatched: “Septet” (ŠKUC Ropot)
“Vesna in Jana sta se tokrat »oborožili« s spremljevalno ekipo petih izjemnih glasbenikov, ki se na polju žanrskih etiket neo-klasične glasbe, jazza in etno-folk elementov, izredno dobro znajdejo in so tam doma. V alternativno rockovski glasbeni dosje All Strings Detached, se ti elementi vsekakor zelo učinkovito »podtalno prihulijo« v aranžmaje, obenem pa izpovedni alter rock karakter, ki je jasno začrtan s preteklima dvema albuma, ostaja ohranjen. In več. Ti elementi, najbolj izraziti so med njimi neoklasicizmi, ki jih vpeljuje godalni trio, artistično razširjajo izpovedni domet dueta in ga postavljajo na nov kakovostni nivo artizma in samega izplena eklekticizma. Album dosega obenem izredno učinkovit muzikalični izplen in izredno poslušljivost oziroma dostopnost.”
AKA Neomi: “Beautiful Disasters” (Samozaložba)
“Težko je najti vzporednice skupini. V bistvu jih ni. Znajo pa AKA Neomi pritegniti bazo ljubiteljev zasedb od Silence, do Pliš ali pokojnih Melodrom. To ne pove nič, oziroma nakazuje na to, da je nivo medžanrskega stapljanja na »Beautiful Disasters« vseprisoten in gre torej za nadžanrski album. Tu si v izjemno spravljivem dialogu nenehno podajajo roke omenjena karizma nove soul in pop pričeske, kabaretne šansone, poudarjenega eksperimentiranja z zvoki elektronske glasbe, v vse to vstopa prefrigano zamaskiran element indie rocka, tu je mimobežna sapica jazza. Zategadelj, je jasno, da so AKA Neomi unikatni glasbeni samorastniki, z art retoriko, ki je skvašena iz povsem samoniklega glasbenega testa.”
Bogunov: “More bijesa” (Dallas Records)
“Album močnih ekspresivnih nians. Koprneč, strasten, otožen, a obenem čvrsto prizemljen. Art rock album, ki mu težko kaj dodaš ali vzameš. Bogunov so za snemanje tega albuma vstopili v studio s konkretno izdelano karakterno identiteto, ki jo pooseblja ta izvrstni niz trinajstih skladb izdelanega intelektualnega eklekticizma. Navduševal bo tiste, ki iščete bogato zvočno aranžiranje, male detajle, a hkrati muzikalnost, naklonjeni mu bodo tudi Yu-rock nostalgiki. Album grabežljivega melosa in sporočil, ki ga preprosto razganja od vse iskrene srčnosti!”
Boštjan Gartner: “Čas brez iluzij” (Akord Records & Kulturni center Maribor)
“Čas pretoči reko brez iluzij! Četudi ležijo iluzije porušene pod orjaškimi bloki skalnih podorov, tli pod njimi ognja žar. Nenehno, v večnost. Tudi, ko ostaneta samo še nič in glasba. Sledovi časa, ki ga vsako jutro oblizne z rose travnih cvetic prvi sončni žarek. Igra večnosti in koprnenja. Iluzij ni več, a upanje ostaja. »Čas brez iluzij« je v vsem ganljiv in globok dosežek, Gartner pa dodaja s svojim izpovednim unikatom, v sicer bogato in pisano izročilo slovenske kantavtorske glasbe, še en glasbeni dragulj, ki je bil v tem mozaiku že kar predolgo pogrešan.”
Brest feat. Vesna Zornik: “V polsnu” (Samo Records)
“Album z ogromno glasbene substance, album za katerega presenetljivo radostno ugotoviš, da 14. skladb, ki so nanj uvrščene nikakor ni preveč, saj se odvrti preko 64. minut glasbene substance hipoma. Med skladbami ni kakovostnega kolebanja. Le te dosegajo veliko mero idejne in aranžerske razgibanosti ter dinamike razgibanja vzdušij, album pa na tak način dosega izredno artistično konsistenco Kemija je tu! Učinkuje izvrstno, kot grabi polnokrvno album » V polsnu«. Upajmo, da glede na izjemno vpetost glasbenikov v različne projekte in izzive, Brest obstanejo in postanejo stalnica, ki bo s svojo samoraslo in izzivalno kreativnostjo, za katero stoji ekipa slikovitih glasbenih umetnikov, v svoji sijajni artistični samoniklosti in eklekticizmu, tudi v prihodnje bogatila, idejno večkrat podhranjeni slovenski glasbeni prostor.”
Divje jezero: “Korak iz okvirjev” (Celinka)
“Skupina je z novim albumom izšla artistično še močnejša. Z izjemno mero osredotočenosti in zavzetosti je ustvarila dokument velike kreativne svežine. Pri raziskovanju novo odkritih glasbenih prostranstev pa je s smelo integracijo, z vokalom vred, dosegla nov evolucijsko zrelostni premik navzgor. Kot celota dosežek seva izredno samozavest in zrelost. To gotovo ni zadnje dejanje te izvrstne skupine, ki v svojem izrazoslovju še naprej svobodoljubno pluje po svoji samorasli poti. Povsem neodvisno in eklektično! »Korak iz okvirjev« je definitivno artistični presežek znotraj slovenskega glasbenega utripa leta 2020!”
El Kachon: “Mi nismo” (Samozaložba)
“»Mi nismo« je kot povedano, najboljši El Kachon album, ki je izšel do tega dne. Sekstet izjemnih glasbenih karakterjev, v manifestaciji izredne zmesi polnokrvne kreacije emocij, strasti, briljantne kreativne svežine in eklektičnosti, ki je tradicionalno bluesrockovsko navdahnjena, pa obenem s prozo izzivalnega preizkušanja, dosega novo vrsto eklektičnosti in edinstvenosti. Glede na nesluten talent, tako posameznikov, kot cele ekipe, je drzna presumpcija, da to še ni kreativni vrhunec kariere skupine. El Kachon lahko posežejo v tem še više. Je pa res, da je bend z »Mi nismo« ustvaril fantastičen art blues rock album, ki mu ni para na slovenskem, zato bo izziv njegove zrelostne nadgradnje, toliko večji. Bend se sicer lahko na tej lovoriki uspava, vendar pa to nikakor ne bi bilo dobro zanj. Album torej, ki ga morate obvezno preveriti in uvrstiti v glasbeno zbirko vašega domačega gospodinjstva.”
Emil and the Detectives: “Sandcastles” (Samozaložba)
“Glede na prvenec so Emil And the Detectives s »Sandcastles« spravili od sebe v vsem navdušujoč ustvarjalni korak na poti artističnega zorenja navzgor in album, ki preprosto povedano daje slutiti, da si lahko od tih klenih glasbenikov v prihodnje obetamo obilje veličastnih dejanj iz podob glasbenega sveta. Zlasti izvrstne instrumentalne jazz rockovske fuzije. Album poka od žara, srčnosti in predanosti glasbeni viziji, zato je neskromno povedano: močan, raznolik, izzivalen, drzen in razkošen glasbeni dosežek, na katerega je skupina lahko upravičeno ponosna.”
Feedback: “Predvidljivi in iztrošeni fusion vzorci” (Samozaložba)
“Feedback so s svojim petim albumom enkrat več potrdili, da so svojevrstna in edinstvena glasbena štorija. Daleč od tega kar veleva sicer zabavni in diskutabilni naslova albuma. Težko jim je najti vzporednice. Če bi se ozirali tja v sedemdeseta, recimo je možno najti kakšno skupno vibracijo s prvencem zasedbe Camel, ali Santana stvaritvami zgodnjega obdobja. Iztrošeni in predvidljivi fusion vzorci« te preprosto zapeljejo, začarajo in očarajo in začarajo. »Feedback« ostajajo v tem kar počnejo veliki mojstri svoje glasbene obrti in malokdo jim je enak. Pri nas ga ni. Fantje so spravili skupaj še en visoko privlačen vse-instrumentalni izdelek, ki je zrelostna nadgradnja preteklih dosežkov. Znova ga uteleša tista velika imenitnost in pretanjenost skupine, v doseganju velike spravljivosti med kompleksnostjo in muzikalno nalezljivostjo. Nebula je rojena. Dobrodošli znova doma fantje!”
GHB (Grega Habič Band): “Vrane” (Samozaložba)
“Glavni cilj albuma »Vrane« je dosežen. Grega ni žrtvoval niti kančka svoje edinstvene artistične samobitnosti. Slikovitost svojega kitarskega genija je z novimi potezami in idejami kvečjemu razširil, ko je v svoj slog uspešno integriral spogledovanje z žanrsko nomenklaturo, ki se je je doslej ogibal. Fuzija je uspela in ‘pacient’ je zadržal vso eklektično naravo edinstvene glasbene retorike, ki jo prinaša le Habičev kreativni um. Očitno je album »Vrane« za Grega Habič Band začetek nove artistične poti. Uvodno odmerjeni koraki v to pot pa so več kot navdušujoči.”
Mephistophelian: “Anotos” (Samozaložba)
“Anotos je izdelek, ki smiselno združuje elemente stare in nove death metal šole. Lahko se pohvali z intenzivnostjo, brezkompromisnostjo in dinamiko. Najbolj žalostno od vsega je, da je album edini izdelek skupine. Vsekakor pa se lahko potrdi, da gre za vrhunski dosežek slovenske metal scene, tako da se tu upa, da mogoče fante zopet zagrabi ustvarit kaj novega ali se vrniti na odre.”
Samo Šalamon Trio (feat Igor Matkovič & Kristijan Kranjčan): “Common Flow” (Samo Records)
“V februarju letos sta izšla dva albuma tria v katerega so združili svoje neslutene glasbene talente Samo Šalamon, Igor Matkovič in Kristijan Krajnčan v “Samo Šalamon Trio”. Izmed treh naštetih, izstopa ime Sama Šalamona, ki si je na mednarodnem prizorišču, zavoljo izjemnih glasbeno izpovednih vrlin in neverjetne marljivosti ter kreativne produktivnosti, pridobil sloves enega najbolj zanimivih in »vročih« jazzovskih kitaristov novih časov na svetu ta hip.
Če že moremo nekam žanrsko umestiti tudi tale album, je oznaka ECM kar dobrodošla. Ko se ozremo na izvajalce, kot sta Jan Garbarek ali Keith Jarret ter sam ECM slog, ki se je afirmiral v osemdesetih, kot kontrastni odgovor na freejazz, posegajo Šalamon, Matkovič in Krajnčan v svoji tokratni jazzovski navigaciji tudi po integraciji elementov svetovne glasbe, klasične glasbe in celo rocka, kar v skupnem iztržku prinaša kot povedano izredno dostopen in sproščujoč dosežek cerebralne narave.”
Samo Šalamon Trio (feat Igor Matkovič & Kristijan Kranjčan): “Rare Ebb” (Samo Records)
“Ta album bo za glasbene gurmane še bolj zanimiv, kot »Common Flow«, saj v smislu prilagajanja aranžmajev, nagovarja bolj neobičajno in zategadelj v izplenu eklekticizmov, tudi bolj izzivalno.
»Bratsko različna« albuma »Rare Ebb« in »Common Flow« je vredno poslušati v zaporedju. To je drugega za drugim. Na tak način je konzumentu še bolj intenzivno in kontrastno približan osnovni cilj tria, da ponese sicer iste kompozicije, skozi rabo spremenjenega izbora instrumentov, do povsem drugačne narave razvoja zvočnih krajin, kar posledično rezultira v doseganju briljantnega značajskega obrata »plime in oseke«.”
Prispevek o najbolj vidnih slovenskih glasbenih albumih izdanih v letu 2019, lahko preberete TUKAJ!
Avtor: Aleš Podbrežnik
