Ne pomnim benda, ki bi se med vidnejše predstavnike domačega metala zavihtel tako bliskovito kot ljubljanski heavy metalci SkyEye, ki so svojo dosedanjo pot lanskega novembra po EP-ju Run For Your Life (2017) kronali z dolgometražnim studijskim prvencem Digital God. Ta je bil eden težje pričakovanih izdelkov scene, kar je potrdila tudi zvesta in hitro rastoča fenovska baza, zaradi katere so koncerti skupine redno dobro obiskani. Da bi le tako tudi ostalo.
Na svojem studijskem debiju so SkyEye tematsko sila aktualni; naslovnica albuma ponazarja človeštvo, skorajda povsem podrejeno digitalnemu bogu. A kljub temu obstaja kanček upanja, da se je človeštvo sposobno osvoboditi spon digitalnih verig in se znova prepustiti bitju svojega srca. SkyEye se s to tematiko poigravajo tekom celotnega albuma, saj v besedila o slovanskih hordah, religiji in naravnih katastrofah spretno vtkejo parabole o zasužnjenosti modernega človeka s tehnologijo (do česa lahko to pripelje lepo opozarja genialni Brookerjev Black Mirror).
Digitalni bog se na prvencu človeštvu razkrije z istim introm kot na EP-ju in popelje v več kot uro dolg spopada človeštva s tehnologijo oz. njegovo lastno tendenco po tem, da življenje človeka vodijo banalnosti kot so družabna omrežja. Kot rečeno, redeča nit se skozi Digital God prepleta ves čas, a za konceptualni album nikakor ne gre, saj gre za dvanajst ločenih komadov, ki pa jih povezuje briljantna predstava peterke iz katere ves čas kar bruha goreča želja pokazati se v najboljši luči. To SkyEye v veliki meri uspe brez večjih težav.
Digital God, površno rečeno, sestavljata dve polovici, ki ju ločuje vmesni inštrumental, vzdušni Secrets of the Damned. Če je prva polovica albuma naphana z »radijskimi« hiti, t.j. štiri do pet minutnimi heavy metal koračnicami iz katerih veje močan in prevladujoč vpliv Iron Maiden, ki je na Digital God omniprezenten, Secrets of the Damned album prelomi v drugo, resnejšo in bolj ambiciozno polovico, katere kronska dragulja sta deset minutna epa Tsunami in Galactic Wind. Omenjeni velikani heavy metala Iron Maiden so resda očiten zgled skupini, a hkrati tudi ne pretiran. SkyEye so si od očakov žanra resda »sposodili« galopirajoče trenutke (daleč najbolj očiten, a izvrsten poklon je rušilna Run For Your Life), nalezljive, epske refrene, zgradnjo kitarskih akordov in ustvarjanje kocine dvigajočega vzdušja, a to ni nič več kot le vpliv. SkyEye se znajo lepo pokloniti tudi Judas Priest, Diu, solo Dickinsonu in podobnim, a so več kot dovolj samosvoji, da jim nikakor ne gre očitati prevelikega zanašanja na svoje vzornike. To jim uspeva predvsem z agesivnejšimi, skorajda thrasherskimi trenutki, ki jih potisnejo med najboljše predstavnika modernega heavy metala.
V tem oziru gre v prvi vrsti pohvala vrhunski predstavi benda, tako inštrumentalni kot vokalni. Na zadnji naravnost blesti izjemni Jan Leščanec. Barva njegovega glasu resda spomni na Brucea Dickinsona, a si zna Jan brez težav izboriti svoj prostor, tako s kriki, ki razparajo nebo (In the Name of SkyEye), kot z mirnejšimi, introvertiranimi in tišjimi trenutki (Tsunami, Galactic Wind). Kitarska dvojica Marko Kavčnik/Grega Stalowsky že postaja ena bolj zanesljivih kitarskih dvojic na domačih odrih, na Digital God pa poskrbi predvsem za melodično rifažo ter pestro paleto spretno in okusno sestavljenih kitarskih solaže. Trdno osnovo zagotavlja zanesljiva ritem sekcija Primoža Lovšina (po Gonobi končno spet konkretno zveneč bas!) in Jurija Nograška, preverjeno navezo, ki z razgibanostjo daje polnost in trdnost celotni strukturi, da lahko zasije v svoji najboljši luči. Zaradi toplega in bogate zvoka ta zares sije kot zvezdni prah.
Pravzaprav celokupno malenkost zmoti le dolžina albuma, ki precej preseže mejnik šestdesetih minut in je tako za poslušanje kar zalogaj, zato v prihodnje velja nekoliko več pozornosti posvetiti »obrezovanju masti«. Kljub temu SkyEye s trojko Jerusalem, Tsunami in Galactic Wind dokažejo, da znajo kljub svoji relativni mladosti napisati deset minutne komade z repom in glavo in da so že s svojim prvencem letvico postavili hudičevo visoko. Da so mojstri svoje obrti dokaže popoln zaključek Galactic Wind z akustičnim izhodom, ki album hkrati poveže v celoto in na izreden način zaključi epsko popotovanje. Vsekakor upam, da nam s SkyEye še ne »zmanjkuje časa« in mislim, da ne pretiravam, če zaključim, da je Digital God slovenski približek Chemical Wedding.
Seznam skladb:
1. Intro
2. Fire
3. Digital God
4. In the Name of Skyeye
5. Run For Your Life
6. Secrets of the Damned
7. Jerusalem
8. Confess Your Sins
9. Book of Life
10. Tsunami
11. Stardust
12. Galactic Wind
Zasedba:
Jan Leščanec – vokal
Grega Stalowsky – kitara
Marko Kavčnik – kitara
Primož Lovšin – bas
Jurij Nograšek – bobni
