Lokacija: Čedad (Cividale Del Friuli) / Piazza Del Duomo / Italija
Datum: 21.07.2013
In potem pridejo v naše loge še Skunk Anansie. No, skoraj v naše. V zamejski Čedad. Dan pred pričetkom Metaldays festivala. Če si namenjen v Tolmin za pet festivalskih dni, obstaja le ena priročna poteza v takšni situaciji. Podaljšati »metalske počitnice« za en dan, kar pomeni sledeče. Postaviti šotor dan prej na festivalskem prizorišču in jo potem mahniti naprej iz Tolmina v Čedad, potem pa se vrniti naravnost nazaj na Metaldays festival. Prednosti? Hkrati ubiješ več muh na en mah. Slabosti? Objava zamuja – s seboj bi potreboval vsaj prenosni računalnik, da bi objavil reportažo med Metaldays festivalom.
Kakorkoli. Smo v Čedadu. V starem mestnem jedru. Na glavnem mestnem trgu, poleg kipa Oktavijanu Avgustu. Situacija idilična. Prizorišče, ki bežno spominja na Titov trg, situiran v slovenskem Kopru, je skoraj povsem do kraja zapolnjeno s kakimi 5000 razbeljenimi italijanskimi podporniki skupine. Večer so odprli italijanski konjeniki alternativnega rocka Blastema. Zasedba prihaja iz mesta Forli in ni od včeraj, pač pa obstaja od leta 1997. Očitno so Blastema cenjeno ime na domačem trgu. Ljudje so jim namreč glasno aplavdirali med nastopom, ki je trajal kakih 40 minut. Skunk Anansie spremljajo na celotni turneji po Italiji, pred tem pa so v okviru Pistoia Blues festivala odprli za trenutno vroče Beady Eye. Kvintet ponuja zanimivo mešanico, nekakšen cross over žanrov punka, hard rocka, metala in celo bluesa. Seveda s težiščem na kreaciji moderne groove komponente. Atmosfero med nastopom spreobrača zlasti edini aktivni člen zasedbe. To je vokal, ki mu poveljuje Matteo Casadei, posebnih karakteristik. V kolikor spremljaš koncert zgolj z ušesom, ga zlahka zamenjaš z ženskim vokalom. V čisti vokalni pristop pa možakar po potrebi dodaja vreščave eskalacije – odvisno od sporočila posameznih skladb. Prepričljivo. Z vidika obiska laika, ki skupne še ni videl v živo ali slišal kakšne od njenih studijskih izdaj, zagotovo ne bi šlo za stran vržen čas.
Seveda pa so vsi prišli v prvi vrsti na Skunk Anansie. Ti so izdali v lanskem letu novi studijski album z naslovom “Black Traffic” (2012), ki je za uho znova lahko osvojljiv. Predstavlja novo odlično fuzijo alternativnih groove vzmetnic, melodične nalezljivosti, pravega odmerka funk plesne kinetike ter pop ščepca, ki ga vnaša s svojim izjemnim vokalnim razkorakom prožni soul vokal temnopoltne antilope Skin. Zasedba se je po osemletni pavzi leta 2009 reaktivirala z izdajo povratniškega albuma »Wonderlustre«, s katerim je obiskala tudi Slovenijo konec maja 2010, ko je nastopila v Ljubljani (Gospodarsko razstavišče). Ta album je ob svojem izidu septembra 2010 zavzel na italijanskih lestvicah najbolje prodajanih albumov prvo mesto. Toliko o priljubljenosti skupine v Italiji.
Skin (vokal), Ace (kitara), Cass (bas kitara) in Mark Richardson (bobni), so zavzeli oder ob pol deseti zvečer! Kot je potrdil kasnejši razvoj dogodkov, je zasedba v izobilju predstavila svoj novi studijski album, v katerega je vmešala velike uspešnice devetdesetih, vseeno pa je koncert odprla dokaj nepričakovano. S spregledano skladbo albuma »Post Orgasmic Chill« (1999), in sicer skrajno podivjano The Skank Heads (Get Off Me). Vse karakteristike skupine so bile hipoma rojene na odru. Masivni hreščav kitarski zvok, podedovan od svetih grunge časov, navita in debelo doneča bas linija, čokato udrihavi poveljujoči ritmi ter drzno arogantni, a popadljivo prepričljiv vokalni ekspoze edinstvene Skin. S časovnim plovilom se zasedba pomakne v sedanjost in nadoknadi »izgubljenih« 11 let, ko udarja še naprej naravnost in s polnokrvnim energetskim iztržkom skozi novo skladbo I Will Break You. V popadljivi punk preži ostaja zasedba tudi v riffu, podloženim s preprostim poskočnim ritmom, ko nadaljuje zasedba s še eno novo skladbo I Believed In You. Oder je preplavljen z zaslepljujočim bliskanjem stroboskopov, skozi katerega se prebijajo občasni snopi žarometov rdeče svetlobe. Začetni del je bil torej podrejen novim časom ustvarjanja glasbe Skunk Anansie. Štrene je v tem delu “zamešala” new waveovska skladba starejšega obdobja skupine, sicer prepoznanavni hit Twisted (Everyday Hurts).
Akrobatska Skin je prvikrat izdatneje preizkusila svoje vrvohodske vrline in spretnosti, ko se je v skladbi Weak povzpela na rob ograje, ki ločuje foto pit od parterja – s pomočjo fanatičnega občinstva, ki ji je držal oporo, je v celoti odpela ultra hit zasedbe v takšnem položaju. Sledi napoved skladbe Hedonism, še enega zimzelena, s preprostim uvodnim posvetilom pevke: »This song is about fucking!«.
Zasedba je odigrala izjemen dve urni koncert. Publika je nazobčani Skin jedla iz roke. Pevka je uročila prisotne s svojimi izjemnimi vokalnimi karakteristikami, ki obsegajo izjemen vokalni razpon, kot tudi izjemno moč, ki jo je pevka sposobna razvijati med nastopi. Predvsem pa te Skin prevzame s svojim strastnim pristopom, saj v njenih sporočilih kar vre od prebitka emocij. Nekajkrat se je teatralno poslužila tudi rabe teramina, s pomočjo katerega je prispevala h gradnji atmosfere posameznih točk. Ko je zasedba prišla do Rage Against Machine-ovske Yes It’s Fucking Political, je postajalo vse bolj jasno, da se predstava bliža svojemu zaključku, ki ga je zasedba sklenila še z enim hitom Charlie Big Potato. V dodatku ogovori Skin občinstvo, pravzaprav ga opozori, da namerava oditi v parter. V ta namen prosi prisotne, da se razdelijo na dve polovici ter da gre v parter le v kolikor ji publika obljubi, da se je v parterju ne bo dotikala. Na pritrdilen odgovor občinstva, pravi Skin: »Vedno pravite »Da!«, potem pa prelomite obljubo!«. Kakorkoli, med Tear The Place Up vskoči pevka v parter in se polagoma sprehodi povsem do mešalne mize, kakih 100 m stran od roba odra, potem pa se uleže s hrbtom na roke občinstva, ki jo polagoma nosi na rokah nazaj, vse do odra. Nora izkušnja! Po nežni (in pričakovani) ultra uspešnici Secretly, ki ji je v prvem delu repertoarja kadel kanček pozornosti podobni novi singel I Hope You Get to Meet Your Hero, je zasedba zaključila svoj nastop še z eno uspešnico Little Baby Swastikkka.
Ko je dišalo po dejanskem koncu, pa je na veliko željo občinstva, ki se ni in ni pustilo odgnati s parterja, oder znova zasedla Skin. To pot le v družbi Acea, ki je držal v rokah akustično kitaro. Skin se v imenu Skunk Anansie srčno zahvali fanatični italijanski publiki za debelih 18 let podpore, ko se v duetu z Aceom lotita »pogrešanega« hita Follow Me Down. V izhodnem delu skladbe, ki jo fanatično prepeva cel parter s skupino, se pridružita na odru tudi Cass in Mark. Naj omenim, da je ta skladba bila posebej uvrščena v set listo zgolj za italijanski del turneje. Drugod na odrih po Evropi Skunk Anansise te skladbe v sklopu »Black Traffic« turneje ne izvajajo.
Kaj poreči za konec? Popolna hipnoza, ki jo je sposobna sproducirati le ta britanska alternativna rock zasedba. V vseh presežkih. Izjemna uigranost, izjemen zvok, izjemna kemija, izjemno zaznavanje, izjemna točnost vseh dejanj. Navkljub vsej ovenčanosti karakteristik s superlativi, pa je tisti jeziček na tehtnici, ki postavlja glasbo Skink Anansie, kot tudi odrsko prezenco, na posebno mesto rock globusa, definitivno edinstveni vokal enkratne Skin, ki je znova v celoti razdala na odru samo sebe publiki. Gre za enega najboljših ženskih vokalov nasploh v rock biznisu, ki krivično ostaja spregledan. Jezna žrebica je lahko že v naslednjem letu milo čuteča, s čimer ti razdre srce. Gre za enkratno vokalno figuro izjemnih vokalnih karakteristik, ki bi se brez težav kosale z največjimi izvajalkami popularnega soula in R&Bja. Seveda je del tega »sladkobnega« elementa prenesen v alternativno rock/metal poanto zasedbe, kar zagotavlja glasbi Skunk Anansie veliko dostopnost ljudskim masam. Nemara skupina v prihodnje nikdar več ne bo dosegla uspeha, ki ji je bil usojen z izdajo prvih treh albumov v devetdesetih, saj se generacije glasbenih oboževalcev danes menjajo hitreje kot gobe po dežju! Ob tem pa je jasno nekaj. Veliki stas in glas skupine, ki je svojo veliko avtorsko avtentičnost in edinstvenost potrdila z izrednim koncertom v Čedadu, ostaja neomadeževan, Skunk Anansie pa potrjujejo s tem koncertom, da z leti zorijo in se počasi levijo v prave guruje svojega posla!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
1. The Skank Heads (Get Off Me)
2. I Will Break You
3. I Believed in You
4. God Loves Only You
5. Intro / I Hope You Get to Meet Your Hero
6. Twisted (Everyday Hurts)
7. I’ve Had Enough
8. My Ugly Boy
9. Weak
10. Hedonism (Just Because You Feel Good)
11. My Love Will Fall
12. This Is Not a Game
13. I Can Dream
14. Spit You Out
15. Sad Sad Sad
16. Because of You
17. Yes It’s Fucking Political
18. Charlie Big Potato
—dodatek I.—
19. Tear the Place Up
20. Secretly
21. Little Baby Swastikkka
—dodatek II.—
22. Follow Me Down (akustična verzija)
