Založba: Kapa Records & God Bless This Mess Records
Datum izida: 17.01.2019
Produkcija: Jure Vlahovič & Dario Solenicki
Dolžina albuma: 35.11 min
Zvrst: Post-Rock / Jazz / Alternative Rock
Želite instrumentalno glasbo, ki vas odpelje v panteon onostranstev odklopa racionalnega? Ali želite ostati pri logičnem, a obenem želite preprosto album, ki je sicer instrumentalen, a hkrati neverjetno dostopen oziroma poslušljiv. ŠKM Banda in novi album »Nouvi sad«, prinaša oboje! S tem ubija dve muhi na en mah, saj je vabljiv za zahtevne glasbene gurmane, kot tudi tiste, ki iščete sveto preproščino poslušljivosti, čeprav ŠKM Banda še zdaleč niso preproščina. Naravnost povedano post rock v katerega je vmešana doktrina jazzovskih elementov, kup nenehno prelivajočih se zvočnih plasti, ki melje zdaj proti nebrzdani masivi brneče oscilirajočega šundra, kar daje lahko bendu celo občasno noisersko konotacijo, zdaj h krhko zibajočim se motivskim prijemom, kjer se prav rado zaiskri geografsko poreklo pravega prekmurskega patosa ter vsemu vmes. Skratka odličen album, poln eklektizma, izzivalnih in samoniklih idejnih pustolovščin, izredne kompaktne igre medsebojnega zaznavanja, ki je utemeljena v studiu s snemanjem komadov zaigranih po vzoru izvedbe koncerta in to »v enem poizkusu« (in one take). To je pristop, ki ga skupina vzdržuje ter prenaša iz albuma na album in pristop, ki garantira stik poslušalcu s čistim avtentičnim purizmom glasbene ekspresije, kot ga generira umetnikov čut za transmisijo polno otipljive zvočne estetike. Stremenje k popolnosti čarobnega opoja svobodoljubne artistične drže ter resnicoljubja. Organski kar se da! Z glasbeno krajino stkano s purizmom združevanja naravnih tenov zvočnih kolažev. Ti vražji Prekmurci! Vražji v smislu, da so spet tako prekleto dobri.
Distorziranih momentov je to pot malček več. Spoznanje ob poslušanju, ki veleva, da spogledovanje s prekmurskimi koreninami folk melosa ne prihaja tako jedro v središče, kar je bila značilnost sicer nič manj izvrstnega predhodnika “Panontikon” (2014), prijemljejo pa nekatere nove fraze v točkah kanček bolj nabrušeno in rudimentarno. Vsaj celokupen občutek je tak, čeprav je melos prekmurskega geografskega porekla v danih frazah zaznaven zlasti v otvoritveni Puščava, kot sklepni Belji.
Kar je največja privlačnost glasbenega vizionarstva te skupine, je bila od nekdaj njena spretna hoja med krhkimi izleti sanjavosti ter omenjeno, občasno abrazivno, rockovsko poudarjeno držo. Ti prevrati vzdušij, stopnjevanje le-teh v krešendo, z zlaganjem zvočnih pastel v danem motivu, kar gravitira skozi repeticije v učinkovanje stanja »zamaknjenosti zavesti«.
Na sredini umirja album nežna Brina, ki s svojo mistiko, mirnostjo in globino poglablja cerebralnost albuma. Moment hipnoze se v takšnem milozvočju ojačuje. V skladbi Avgust vzbuja skupina odličen teater fuzije post-rockovskega fraziranja z jazzovskimi prijemi. Kitari sta na mestih postavljeni v električno-akustično zvočno eksperimentalno »dopolnjevanje« in v takšni zvočni dualnosti vseskozi komunicirata s širino velike igrivosti medsebojnega zaznavanja. V to pa ju vodi domala instinkt danega trenutka prevajanja melodije. Zato nosi album izdatno poudarjen moment spontanega razvoja dogodkov oziroma element presenečenja. V vsem tem pa je veliko konciznosti, saj spravijo ŠKM Banda v ves ta razgibani pasijon slikovitega zlaganja zvočnih kolažev neverjetno bero muzikaličnosti. To je glavni adut skupine, s katerim začarajo poljubnega poslušalca. Bodisi zahtevnega, ali manj zahtevnega, to je tistega, ki stavi v prvi vrsti vse na poslušljivost.
Čeprav so skladbe v komponističnem vezivu nizanja motivov silno razrahljane, se čuti vseskozi rdeča nit s katero ohranjajo ŠKM Banda v njih kompaktnost oziroma, z vidika konzumenta njihove glasbe, nekakšno aranžersko sledljivost razvoja dogodkov. »Razpad sistema« (motivsko fragmentacijo) si skupina privošči na albumu le enkrat. Namerno seveda. Kmalu po četrti minuti igralnega časa v najdaljši kompoziciji albuma, to je sklepni Belji, kjer v pasaži nasičenega šundra izvablja nekaj noiserskih fint, preden se skladba znova polagoma vrne v akustični milje post-rockovskega valovanja mnogoterih repeticij, s čimer se album tudi sklene.
ŠKM Banda dokazujejo z novim albumom »Nouvi sad«, da veljajo v Sloveniji za ene najbolj pretanjenih vrvohodcev spretnega balansiranja med motivsko razrahljanostjo ter otipljivo substanco fraziranja. Tak momentum je v rock’n’rollu nasploh sila težko doseči, a ŠKM Banda nosijo nek prirojeni dar instinkta ter občutek, da je vseh idejnih odmerkov, stkanih v ta izredno vznemirljivi glasbeni akvarel, ravno prav ter da ti na tak način vseskozi hvaležno kreirajo ravnovesje. Dobrih 35. minut izvrstne glasbe je pred vami. Unikatne, idejno izzivalne, samonikle in v vsem eklektične. Brezmejne širine. ŠKM Banda so se torej z albumom »Nouvi sad« zavihteli v sam zenit svoje ustvarjalnosti in tako ponudili album, ki ga lahko že sedaj razglasimo za enega najboljših slovenskih rockovskih izdelkov, kar jih je in bo dalo leto 2019!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10
Seznam skladb:
1. Puščava (06:08)
2. Romantični (07:58)
3. Brina (04:49)
4. Avgust (06:24)
5. Belji (11:29)
Zasedba:
Iztok Koren – kitara
Mitja Sušec – kitara
Jernej Koren – bas kitara, klaviature
Jernej Sobočan – bobni
