Simple Minds – Buditelji grandiozne atmosfere preprostih in lahkotnih glasbenih potez (2006)

0 133

Lokacija: Ljubljana / Hala Tivoli / Slovenija
Datum: sobota, 08.04.2006


Po mučnem preboju skozi nasprotnikove “pivofilske” vrste (govora je o vstopu v malo dvorano hale Tivoli skozi bife), ki so neusmiljeno pritiskale na šank, sem nekaj pred deveto, od bojev dodobra načet, naposled le prisopihal v dvorano. Občinstvo je za začetek in med časom mojega preboja v dvorano ogrevala avstrijska predskupina Tyler. Žal sem jo zamudil. Luči so se nenadoma ugasnile, zaslišal se je računalniški “sample”, dvorana je za trenutek čudežno onemela. Navadno v dvorani takoj završi, a to pot očitno narod ni popolnoma verjel, da se je začelo zares.

“It’s so nice to be with you Slovenia!” nas je pozdravil kmalu zatem znani prvi glas Simple Minds Jim Kerr in s tem učinkovito prebudil dvorano. Ljudi se je nagnetlo v zelo lepem – pravšnjem številu, kar je omogočalo mirno gibanje med koncertom ter ohranjanje fizikalno kemijskih parametrov dvorane vseskozi na optimalnem nivoju, tako da ni bilo nevarnosti da bi komu primanjkovalo kisika, bi postal nesrečna “tlačenka” množice ali slučajno dehidriral ob pojavu nevzdržnih “teksaških” temperatur. Ambient z okrog 2.500 obiskovalci je bil idealen. Tribune so bile le do polovice odprte, oder je bil porinjen proti sredini, stojišča v parterju lepo zapolnjena.

Simple Minds so takoj prešli na preigravanje pesmi z njihovega aktualnega studijskega albuma “Black & White 050505”, ki je izšel lani. Stay Visible je odličen otvoritveni komad saj omogoča s svojim ezoteričnim uvodnim delom in nenadnim preklopom na pulzivni ritem, zabeljen z odličnim “sampliranjem” in klavirskim zvokom, vzpostavitev takojšnje značilne “Simple Minds” koncertne atmosfere, po kateri izkušeni Škoti “preprostih misli” pač slovijo. Niso se obotavljali in po “hipnotično” zasanjani otvoritvi nadaljevali s predstavljanjem aktualnega studijskega albuma še naprej. “Let’s go home!”, ogovori občinstvo Kerr in skupina že nadaljuje s pesmijo Home, pesmijo zasnovano v nekoliko višji prestavi, ki je vplivala na prisotne, da so se ti še bolj oprijeli pozibavajočega kinetizma višje stopnje. Dejansko ne bi imel prav nič proti, da mi skupina igra cel “White And Black 050505” album, ki vsebuje enakovredne maksimalno izpiljene pesmi, katere pač odlikuje vsa značilna specifika, ki jo premore ime Simple Minds in združuje njihov sloves osemdesetih z zrelostjo današnjih dni. Dobrodošli na “eighties revival” zabavi! Skupina je popeljala prisotne tako kmalu naravnost v leto 1981 z Love Song, ki je le potrdila, da med Simple Minds v letu 2006 in tistimi neukročenimi mladeniči željnimi dokazovanj izpred 25 let, ni mnogo razlike. Svojo koncertno magijo so mojstrsko ohranjali naprej tudi v Book Of Brillliant Things (“Sparkle In The Rain”, 1984). Občinstvo je Simple Minds kmalu vzelo popolnoma za svoje, saj je pri peti pesmi See The Lights tako sodelovala s skupino praktično cela dvorana s tribuno vred. Simple Minds so koncertno vzdušje prefinjeno stopnjevali in skozi pesmi All The Things She Said, Waterfront, Hypnotised ( v kateri se je Kerr ulegel na oder), She’s a River, Underneath the Ice (s posebej visoko atmosferičnim kitarskim solističnim dodatkom v izhodnem delu), Someone Somewhere In Summertime in Speed Your Love To Me, mojstrsko zaposlili ušesa občinstva. Kerr je blestel s svojo vživeto odrsko igro v kateri je dodobra preznojil samega sebe in “jeans” jakno. S svojim famoznim “kick danceom” v katerem je prikazal, tudi prepričljivo izvedbo lastovice, pač eno od zaščitnih znamk, je deloval preprosto kot rojen igralec. Koncert je seveda dosegel vrhunec ob izvedbi “evergreen” hita Don’t You (forget about me), kjer je Kerr prepustil večino refrena petju evforičnega občinstva, ki se seveda temu nikakor ni upiralo in skupini tako nesebično vrnilo pozitivno energijo, skozi val rajanja in navdušenja. Pri tem je skupina izvedla presenetljiv izhodni del, ki ni prinašal niti kančka pričakovanega bombasta hitove siceršnje razvpitosti. Sicer njihov največji hit so v izhodu prefinjeno “mehčali” iz kroga v krog tako, da je ob njegovem koncu bilo slišati le nežno odrsko “brnenje alienskih nasempliranih” zvokov v spremstvu bas kitare. Kerr se je v koncu pesmi globoko priklonil občinstvu. Sledila je Belfast Child, ki je pred kratkim na koncertni set listi zamenjala skladbo Dolphins. Z znanim “highlanderskim” prijemom, so Simple Minds uspeli pričarati vrhunsko nepozabno atmosfero, ki je dejansko oživela deželo Williama Wallacea “Bravehearta”, Roberta “The Brucea”, itd…, nasploh, ko so se v komad nekje na sredini “nepričakovano” vključili bojni ritmi, kot bi jih igrali sami škotski klani.

Skupina se je vrnila na oder dvakrat in zaključila šov z Alive And Kicking, med katerim se je na odru skupini pridružila tudi plesalka. Pravšnji zaključek, s katerim so pustili občinstvo v stanju “hočemo še”!

Kerr se drži odlično! Kot pevec je ohranjen v odlični formi in z lahkoto je odigral in odpel skozi koncert vse svoje figure na visokem nivoju. Prav tako ostali. Kompaktni ritem izredne globine in udarnosti bobnov v kombinaciji z našponanim debelo rožljajočim basom, je omogočal plovbo Burchillove kitare skozi vesoljske mestoma futuristične zvoke zapolnjenih z nežno zaveso klaviatur v ozadju. Burchill je fenomenalen. Z uporabo vsega nekaj popolnoma nedolžnih tonov uspe razviti grandiozno atmosfero, ki te v trenutku zgrabi in odnese v drug svet. Skupina ima dovršen “time-ing”. Uigrani so kot švicarska ura najbolj žlahtnega porekla.

Okej, obdelajmo tudi formalnosti glede zvoka. Kaj takega se nisem nadejal, kajti Simple Minds so svoj perfekcionizem absolutno potrdili. Med koncertom sem se premikal od mešalne mize do sredine desne tribune in zvok nikjer ni izgubljal na kvaliteti. Ravnovesje inštrumentov je bil odlično, pačenja zvoka ni bilo zaznati. To je bil tudi eden od pomembnih dejstev, kateri je prispeval k splošnemu koncertnemu vtisu, ki so ga pustili Simple Minds, ob katerem ni bilo težko zaključiti, da je pravzaprav šlo za brezhiben nastop.

Dejansko res! Set lista, zvok in vživet nastop popolnega perfekcionizma je moral zadovoljiti prav vse v dvorani. Simple Minds ostajajo kar so. Skupina kratkih, enostavnih misli in prijemov, ki pač učinkujejo brezhibno prepričljivo, ko jih zložijo v sebi lastno zaporedje. Skratka, lahko rečem brezhiben nastop, poln pozitivne energije tako s strani skupine kot množice, ki je s svojim predanim sodelovanjem potrdila vidno uživanje na koncertu. Ni bilo težko zaključiti, da so to pot avditorij zastopali ljudje, ki dejansko cenijo Simple Minds ali pa so njihovi pravi oboževalci. Slovencev že dolgo nisem videl sodelovati s tako usklajeno in pravšnjo mero vživljanja v nek “rockovski” koncertni dogodek, ki je pomenil le preprosto prelivanje pozitivne energije z odra na občinstvo in nazaj. Dejansko ko sešteješ vse skupaj ne moreš reči drugega kot zelo, zelo lep, vrhunski glasbeni dogodek, katerih nam v Sloveniji vsekakor manjka in kakršnega bi privoščil vsem, ki so tistega večera prebili svoje sobotne proste urice v kino dvoranah ljubljanskega Koloseja ali se, obremenjeni s posnemanjem vsiljenih trendov, “pecarili” v Globalu. Simple Minds so nam dali brezhibno rockovsko lekcijo in nam dodobra zbistrili možgane in duha.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Bojan Horvat

Setlista:
1. Intro 
2. Stay Visible 
3. Home 
4. Love Song 
5. Book Of Brilliant Things 
6. See The Lights 
7. Big Sleep 
8. All The Things She Said 
9. Waterfront 
10. Hypnotised 
11. She’s a River 
12. Underneath the Ice 
13. Someone Somewhere In Summertime 
14. Speed Your Love To Me 
15. Don’t You (Forget About Me) 
16. Belfast Child 
—dodatek I.— 
17. Different World (Taormina.ME) 
18. New Gold Dream 
—dodatek II.—
19. Stranger 
20. Alive And Kicking


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki