Siddharta: X
Založba: Nika Records
Datum izida: 29. 2. 2024
Produkcija: Dejan Radičevič
Dolžina albuma: 46.35 min
Zvrst: Alternative Rock / Alternative Metal
Ocena: 9.0/10
Siddharta se po šestih letih odkar je izšel zadnji (pravi) studijski album “Nomadi” (2018, RockLine recenzija), vračajo s svojim pomenljivo poimenovanim novim albumom “X”. Skupno desetim! Obdobje med obema albuma je skupina zapolnila z izidom ponovno posnetega prvenca “Id”, ki ga je ob zrelostni izpolnitvi članov skupine in po 20 letih od njegovega izida, poimenovala “ID20”.
“X” prinaša vse na kar nas je Siddharta navadila v preteklosti. Točneje razvadila! Album dostavlja absolutno eklektičnost, ki stoji za tem imenom, pri čemer Siddharta ponujajo nekatere viže in trike, ki izkazujejo, da se artistična rast nikakor ne ustavlja. Album “X” je drugačna ‘zver’, kot predhodnik “Nomadi”, četudi so vsi elementarni gradniki, ki postavljajo dosje te skupina na svojevrstno in edinstveno mesto ne le na slovenskem, pač pa tudi širše – mednarodnem prizorišču, tu!
“X” postreže z razkošno razgibanostjo in raznolikostjo. Od začetka do konca. Deluje navdahnjeno, sveže, neobremenjeno in udarja direktno v obeh bistvenih smereh glasbene usmeritve, ki jo definirajo postulati te skupine. Emotivni in udarni! Enovito. Prilegajoče. Kot ključ in ključavnica. Z nenehnim stremenjem po doseganju ‘visoko kreativnega artističnega izplena’ intenzitete in dinamike razvoja dogodkov, kar botruje stvaritvi veličastne epsko bombastične (grenko-sladke in blago melanholične) atmosfere, po kreaciji katere Siddharta že od nekdaj blestijo na slovenskem glasbenem obzorju, kot redkokatera druga generacijska zasedba.
Deset skladb, deset zaokroženih zgodb, izklesane izpovedne identitete. Odveč je dodajati, da je pred nami delo kvinteta, ki v samih iztočnicah ni le izjemno talentiran (v smislu komponiranja ter samega glasbenega vizionarstva nasploh – s poezijo vred), pač so posamezniki dosegli v dosedanjem obdobju delovanja pretkanost artistične rasti, kar ne le vzdržuje, pač pa nenehno poglablja čutnost na individualni ravni članov kvinteta, ki je temelj doseganja imenitnosti znotraj glasbenega ekspresionizma. Skladbe so kot vselej definirane tako, da skozi gradacijo (kitica), eksplodirajo v bombastičnih refrenskih napevih (atmosferični krešendo), kar je osnovna formula od nekdaj te skupine. Vendar…. Prav v vsaka izmed skladb poseduje kup detajlov, dodanih malenkosti, ki jih narekuje sla po perfekcionizmu kvinteta. Siddharta jih odstirajo polagoma. Tančico za tančico. Razkrivajo se ob večkratnem poslušanju albuma, kar je ena največjih odlik v artističnem smislu, kadar želiš izpeljati album, ki učinkuje v muzikalnem oziru na prvo žogo, obenem pa ‘zapreti kljun’ posebno razvajenim glasbenim gurmanom in sladokuscem, ki bodo tako na albumu “X” našli obilo spretno ‘podtaknjenih’ idejnih fines aranžiranja in ‘barvanja’ (okraševanja) samih kompozicij.
Kako skrajšati zapis, ki se kliče ‘recenzija’ vezan na nov razkošni dosežek skupine, ki je bil na nek način že kar težko pričakovan? Tega avtor prispevka preprosto ne zna odkriti. Skupina je v času pred izidom albuma objavila dva nova singla. Gotovo najbolj prodorno točko albuma z nazivom Prepovedana (sploh ko govorimo o ‘klasični’ Siddharti), masivno podprti s kitarskim fraziranjem, ki je takojšnji kandidat za del vsakega železnega koncertnega repertoarja skupine. Temu je sledil drugi single 1Minuta, ki je kot kompozicija na nek način ‘artistično’ nasprotje prvemu singlu, pa obenem prav tako zelo dobro znan Siddhartin obraz. Ko postaviš oba obraza skupaj, dobiš kmalu precej jasno sliko, kaj je osnovno artistično reklo skupine, vse od začetkov njenega delovanja. Satelita je skladba, ki bi lahko bila izdana kot tretji single, z odlično vpetim predrefrenom, ki pripravi vrhunsko pisto za vzlet v še en ultra-nalezljiv refrenski napev. Izpiljena točka do potankosti. V artističnem formatiranju kompozicije. Tudi v oziru ‘pop izplena’, da z lahkoto meri na valove najvidnejših radijskih frekvenc. Refrenska nalezljivost albuma “X” vseskozi vrhunsko učinkuje, pravzaprav v sleherni skladbi novega albuma in v tem elementu Siddharta idejno, navdahnjeno in kreativno nikakor ne popuščajo!
Posebej privlačne dele tega albuma, pa najdemo zlasti na nekaterih drugih skladbah, kar je povezano tudi z željo po eksperimentiranju, preizkušanju, osvajanju novih artističnih dimenzij. V tem oziru je posebej izstopajoča skladba albuma njegova predzadnja točka! To je Party Inc., ki deluje mestoma malodane progresivno – sploh v oziru ritmičnih ključev, svoje posebno mesto pa zavzema v njej nadvse smela in posrečena integracija tradicionalnega balkanskega pihala imenovanega kaval in posledično všečno kombiniranje kitarskih fraz z orientalskim melosom! Takoj za to skladbo ponuja album še drugi izdatnejši odklon od preverjene Siddhartine nomenklature. To je skladba Khanta, ki sklene album rušilno. Daje občutek hladne digitalne odtujenosti, kjer prevzemajo stroji oblast v svoje roke. Hiperplazivne kitare ustvarjajo masiven, metalsko ošiljeno bolščav zid, Tomijev vokal je na mestih namerno ‘efektiran’, da vzbuja nadvlado robotov in intenzivira občutja izgube kontakta človeka z naravo ter njegovo brezglavo drvenje in združevanje (beg) z umetno inteligenco. Khanta je gotovo skladba, kakršne skupina do tega dne ni ustvarila. Mračna črna finalna maša albuma “X”. Tudi sama otvoritev albuma s pompozno uvodno Ava postreže po izpovedni plati poezije s spoznanjem o aktualnih zablodah človeka, ki je prignal samega sebe z ‘razvojem’ že davno tega preko roba ‘normalnosti’. Intenzivni kontrast vzdušij na relaciji kitica-refren, z odločno brco v himnični refren, poln muzikalne spevnosti. Receptura, ki je skupini edinstvena in ji od nekdaj prinaša zmagoviti poker asov. Ava je odlična uvodna izbira v smislu visoko učinkujočega atmosferičnega in energetskega katapulta, ki zgrabi poslušalca v hipu, da ta ostane ‘priklenjen’ na album “X”. Vse do njegovega zaključka! Siddharta krona svojo raziskovalno bit z učinkovitim smislom za razgibanje kompozicij zlasti v mid-eight pasažah, kjer se odpira dodatni prostor za plasma ‘duhovitosti’ posameznih akterjev kvinteta, kar je mdr. posebej učinkovito izpeljano v skladbi Boj.
RGMGMT (Moje Rane) je zlasti po refrenski plati še en intenziviran albumski ‘jurišnik trše branže’, ki nosi v kitici blago SKA konotacijo, skozi katero se posebej silovito zaiskri (že kar pregovorna) briljanca Hacetove bas kitare, s katero ‘polni’ basist nadvse iznajdljivo razpoložljiv prostor z muzikalno slikovitostjo. Na nebu je baladno naravnana kompozicija albuma “X”, ki enkrat več poudarja, da se Siddharta v ‘mehkejšem’ okolju aranžiranja, še posebej iznajdljivi mojstri intenziviranja grabežljivih strasti in emocij!
“X” je izjemno pretkano uravnovešen album, ki enakovredno izkazuje tršo, kot tudi mehkejšo plat artistične izpovedi skupine. Idejno udarja in nagovarja sveže, intenzivno, vsekakor tudi eksperimentalno (kar pa je pretkano ‘vpeto’ v kompaktno formatiranje, kjer ima na albumu glavno pobudo kreacija prevzetnih in hipoma učinkujočih melodij).
Treba je dodati da album “X” posebej intenzivno učinkuje zavoljo odlične, da ne rečem kar vrhunske produkcije (z miksom in masterizacijo vred). Finomehanika produkcije intenzivira kontraste, krepi izjemno dinamiko albuma, v artističnem oziru pa prispeva h krepitvi občutka komplementarnosti poezije z razvojem struktur komponiranja in aranžiranja. V vseh pogledih je vsa reč v smislu zvočno-ekspresivnega učinkovanja do potankosti optimizirana. Kljub temu, da nam je slovenskim rockerjem zgodba o Siddharti v smislu glasbene ekspresije, zelo dobro znana, učinkuje album “X” artistično izjemno sveže. Bend je prebral najboljše izmed najboljšega in ponovno užival v studiu in v samem procesu nastajanja albuma. To se čuti med poslušanjem albuma “X”. Rezultat je ta, da je ta, vsem nam prav dobro znana (ponarodela) glasbena zgodba, prejela nov artističen lesk, ki je z močjo fascinantne enovitosti ujel bistvo kreativno izpovedne esence skupine, ki smo ji priča tudi 25. let po prvencu, obenem pa je novi album skupine nov Siddhartih korak, s katerim so Siddharta dokazali, da ostajajo pojem rockovske samobitnosti, ki artistično nenehno zori, raste in se razvija.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Ava (4.32)
2. Satelita (4.49)
3. Prepovedana (4.12)
4. Mir (3.48)
5. Boj (5.10)
6. RGMGMT (Moje Rane) (4.13)
7. Na nebu (4.18)
8. 1Minuta (5.23)
9. Party Inc. (5.29)
10. Khanta (4.38)
Zasedba:
Tomi M. – vokal, kitara, spremljevalni vokal
Primož B. – kitara, spremljevalni vokal
Tomaž O. R. – klaviature
Jani H. – bas kitara, programiranje, spremljevalni vokal
Boštjan M. – bobni, tolkala
Gostujoči glasbeniki:
Bojan Zupančič – alt saksofon na skladbi št. 2
Matija Krečič – godalni aranžmaji na skladbi št. 5
Zoran Bičanin – čelo na skladbi št. 5
Izabela Hace – violina na skladbi št. 7
Petra Vidmar – cevni zvonovi in tolkala na skladbi št. 7
Goran Bojčevski – kaval na skladbi št. 9
Neisha – spremljevalni vokal na skladbi št. 9
Iris Ošlaj – spremljevalni vokal na skladbi št. 9