Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 10. 6. 2022
Produkcija: Seventh Wonder
Dolžina albuma: 53.11 min.
Zvrst: Progressive Metal
Ocena: 9.0/10
Seventh Wonder so progresivni metalci iz švedskega Stockholma, ustanovljeni leta 2000. Gre za izjemno, a večkrat krivično prezrto ekipo vrhunskih glasbenikov, ki pa ji gre snemanje albumov relativno počasi od rok. S prestopom na založbo Frontiers Music Srl., upajmo da uspejo Seventh Wonder po novem prodreti tudi do širših množic. Nov album, to je »The Testament«, je komaj skupno šesti studijski album skupine, ki očitno izda album šele potem, ko je 110% prepričana, da je material namenjen snemanju do potankosti optimiziran.
Predhodni album, to je album »Tiara«, ki je bil konceptualiziran, je znova pomaknil kakovostno letvico višje, nemara višje kot kdaj koli v karieri skupine, zato je bilo težko napovedati, ali lahko Seventh Wonder s »The Testament« najmanj vzdržujejo tako visok kakovostni nivo. Novi album je s konceptom neobremenjen, besedila pa so tokrat prvenstveno navdahnjena nad spremljanjem čudnih pota, ki jih ubira človeštvo zadnja leta. Kaj zadnja? Že cela tisočletja, kajti izkušnje nas ničesar ne naučijo.
Seventh Wonder so zasedba, ki se je razvijala pod vplivi zasedb Shadow Gallery, Dream Theater, Symphony X, pri čemer je v vseh ozirih zvesto predana kompaktnem komponiranju, ki gravitira k razpoloženjskim vrhuncem v izrazito spevnih in muzikalnih refrenskih napevih. Odlične medsebojne kemije, ki jo razvijajo ti progresivnometalski mojstri, je na albumu znova v izobilju in zaznavanje oziroma sam medsebojni dialog instrumentov, je naravnost osupljiv. Do poslušalca naravnost razkošno razsipen. Na vrhu vse zgodbe o Seventh Wonder je seveda na moč privlačen, čustveno podoživet in tehnično briljanten vokalni performans Tommyja Karevika, sicer pevca mnogo bolj razvpitih ameriških metalcev Kamelot. Za Karevika so Seventh Wonder matična zasedba in težko si človek predstavlja studijski album, na katerem bi Karevik slučajno manjkal. Če postavi človek na tehtnico primerjavo z rojaki Evegrey, je muzikalnost vsekakor tisti najbolj sorodstveni parameter, s to razliko, da so Seventh Wonder v tehnično kompleksnih vragolijah znatno bolj izbrušeni, a nikdar tako izrazito mračni, kot to zmorejo biti Evergrey. Posledično si lahko Seventh Wonder zaradi izjemne tehnične podkovanosti privoščijo tudi komponiranje ‘kačastih’ kompozicij, ki so v progresivnem smislu tudi znatno bolj vznemirljive in zanimive, pri čemer pa kompaktnost ne izgublja rdeče niti. Privoščijo si lahko tudi instrumentalne točke, kot je recimo na novem albumu skladba Reflections, kjer postane navdahnjenost nad likom in delom zgodnjih Dream Theater izrazitejše.
»The Testament« je nadaljevanje poti albuma »Tiara«. V vsem enakovreden, a hvaležno drugačen izdelek. Deluje bolj sproščeno in nagovarja nekoliko bolj neposredno. V tem oziru prinaša tudi več občutka visoko oktanske bolščavosti in navitosti, kar je povezano z dejstvom, da se bendu tokrat ni bilo treba ukvarjati s konceptom, oziroma prilagajanju aranžmajem le temu. Nikakor pa ne manjka duhovitega razgibanja preko daljših instrumentalnih pasaž, sinkopiranja ritmov ter intenzivnih preskokov med vzdušji, ki jih generirajo večkratni obrati vodilnih motivov. A kot povedano. Muzikalnost in grabežljivost pri tem nikdar nista žrtvovani. Tudi med najkompleksnejšo kompozicijo albuma, lahko rečemo celo najbolj ambiciozno, to je Under A Clear Blue Sky, vzdržuje skupina briljantno vrvohodstvo med združevanjem kompleksne zasnovanosti ter udarno-muzikalne kompaktnosti. Na albumu odstopa sklepna Elegy, ki nagovarja poslušalca, kot filmska glasba, zato je tudi smiselno postavljena na sam rep albuma.
Medtem, ko imajo pravi privrženci skupine Seventh Wonder svoj priljubljeni fizični format albuma že davno tega v zbirki najljubših albumov, lahko namignem, da v kolikor ste privrženci klasičnega progresivnega metala, ki išče kompaktni format in ne dovoli kompozicijam ‘razpada’ zavoljo potreb po razkazovanju mišic tehnične brezhibnosti, znajo Seventh Wonder tudi z albumom »The Testament«, najti naklonjenost s strani privržencev power metala. »The Testament« se znova šibi od silno navdahnjenega kreativnega momentuma ekipe. Seventh Wonder ohranjajo v tem oziru nepopustljivost, hkrati pa poudarjajo, da z leto glasbeno zorijo in se razvijajo dalje. K sreči na novi album nismo čakali znova osem let, kot na preteklega »Tiara«. »The Testament« je prava progresivnometalska ‘pošast’, ki jo poganja fascinantna finomehanika skandinavske srži v iskanju brezhibne izpovedne perfekcije. Skupina, ki jo obči glasbeno raziskovalni ‘radar’ vse prevečkrat pogreši. Povsem krivično. Seventh Wonder ostajajo pojem absolutno brezgrajnih izpovednih vsebin najboljšega kar lahko ta hip ponudi progresivni metal klasične branže, to je tiste, zastopane s falango skupin, ki so svoje izrazoslovje kovale na veliki navdahnjenosti nad prvo generacijo zasedb progresivnega metala.
Produkcija je briljantna. Nasršena. Živa, dinamična. Dosega briljantne kontraste intenziviranja posameznih gradnikov zvoka. Vsebina je medsebojno idejno barvita, razvija komponistično duhovitost, bend pa izraža v sami ekspresiji, tudi po več kot dvajsetih letih, neverjetno angažiranost v želji po dokazovanju. Toliko srčnosti, zvestobe in predanosti stvari v katero verjameš in ki bi bila skoncentrirana na enem samem mestu, že kar težko najdeš.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Warriors
2. The Light
3. I Carry The Blame
4. Reflections
5. The Red River
6. Invincible
7. Mindkiller
8. Under A Clear Blue Sky
9. Elegy
Zasedba:
Johan Liefvendahl – kitara
Andreas Blomqvist – bas kitara
Tommy Karevik – vokal
Andreas Söderin – klaviature
Stefan Norgren – bobni
Lepo napisano, kar solzica mi je pritekla. Komaj čakam njihov koncert v Proseku.
Krasno da še kdo pozna od Slovencev to skupino. Se vidmo 4. 11. 2022 v Proseku 😀