Založba: Moonlee Records
Produkcija: Dimitrij Petrović
Datum izida: 06.05.2019
Dolžina albuma: 34.52 min
Zvrst: Alternative Rock
Ocena: 8.5 / 10
Kupi album!
Seine zastopa duo dveh bivših članov hrvaške alternativnorockovske zasedbe Vlasta Popić, ki sta po razpadu skupine združila moči v novo kreativno glasbeno stvarstvo. To sta Ivan Ščapec ter Dimitrij Petrović. Po manj kot dveh letih od izda predhodnika »Sno sna«, se vračata z naslednikom poimenovanim »22«. Prvenec je postregel z obilo neobičajnosti in posebnosti, kar je pripomoglo k afirmaciji nove skupine na balkanski, pa tudi v srednjeevropski regiji, predvsem pa se je vtisnilo v spomin svojevrstno petje Ivana Ščapca, katerega glasovna barva nagovarja neobičajno androgino in hitro zavaja poslušalca v kontekstu, češ, da prepeva na albumu dejansko ženska. No, ko prideš do pravega spoznanja, da to nikakor ne drži, ohraniš najmanj hudomušno opazko, da grez za moškega z najboljšim ženskim vokalom (seveda skoraj najboljšim, če upoštevamo Geddyja Leeja (Rush)).
Šalo na stran. Ščapčev vokal je tudi na novem albumu integralni element in dejansko esencialen gradnik sloga, ki garantira vso posebnost te, v marsičem drzne, alternativnorockovske formacije. »22« postreže s še več izzivalne igre, glede na predhodnik kar pomeni, da učinkovito razširja artistični domet skupine in ga postavlja na drug, nov nivo.
Ošiljeno in mastno fraziranje, kreira plazoviti šundr sedaj distorzirane kitare, ali odebeljeno našobljenih akustičnih kitarskih odvzenov, kar se spretno staplja oziroma sporazumeva z dodajanjem programskih zvočnih zank in tudi dodanimi nasnetimi vzorci, ki se naslanjajo na izročila trip hopa. Duet zadržuje, ali glede na prvenec, celo poglablja noisersko pozo rudimentarnih in stasitih zvočnih manevrov nasršene elektrificiranosti, ki obdaja Ščapčeve, večkrat namerno disonantno ubrane vokalne linije. Vokalna »zadetost«, »votlost«, celo popolna »otopelost«, »odtujenosti« ali do mere, z občutkom (kar izvablja sama produkcija albuma) vokalom, ki bi nagovarjal, kot da prihaja iz druge galaksije.
Razvoj sicer kompaktnih skladb, ki sledijo minimalizmu aksioma »manj je več«, je mnogokrat zazrt v iskanje atonalnih rešitev, kar dodaja albumu tisti privlačen element čudaštva, kar bo pozitivno vznemirjalo vse, ki iščete v sferah alternativnorockovskega podzemlja (dobesedno) neobičajno. Vsekakor je fokalna lega skladanja obča dostopnost in kompaktnost, zato v eksperimentalnih pobegih, ali kombiniranju disonantnih manevrov med šundrom in vokalom, skladbe vseskozi zadržujejo sledljiv format skladanja.
Seine nista posebna tehnična virtuoza, ali glasbeno šolsko podkovana genija in sta zato v prijemih marginalna in minimalna, a z veščino rokovanja, ki tak pristop obvladuje do potankosti. Pilita svojo veščino dalje in jo učinkovito izpopolnjujeta. Občasno celo do bizarnosti, kar zgolj hvaležno draži poslušalca. Seine ostaja glasbena formacija, ki sledi korenitim evolutivnim premikom, skozi iskren prenos notranjih čutov, emocij in strasti v sebi lastno glasbeno povest. Zato bo zanimivo spremljati, kaj bodo Seine postregli v nadaljevanju svoje kariere, oziroma kam se bodo v svojih premikih glasbeno zvočnega vizionarstva premaknili dalje. Tudi album »22« drzno razbija ustaljene šablone, ki v napetem teatru mračnih razgledov, kot jih razgalja notranjost Ščapčevega bivanja v »krasnem novem norem svetu«, poslušalca strese in šokira ter v ustvarjenih občutjih brezupnega okova tesnobe, ki je tudi do mere strašljiva, le še z dvignjeno belo zastavo predaje maha in skrušeno čaka, da se neizogibna apokalipsa končno zgodi.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Nebo (04:52)
2. Novče (03:00)
3. Pitaju (02:33)
4. Paresu (05:12)
5. Treba (03:59)
6. Borovnica (08:45)
7. El Zlo (07:04)
Zasedba:
Dimitrij Petrović – bobni, tolkala, klaviature, vokal, ustne orgle
Ivan Ščapec – kitara, bas kitara, klaviature, vokal, “hi-hat” činela na skladbi 2
