Založba: Samozaložba
Leto izida: 2018
Dolžina albuma: 50.27
Produkcija: Martin Štibernik, Jani Hace & Sašo Gačnik
Žanr: Singer / Songwritter
Sašo Gačnik – Svarogov, je mož, ki je zlasti v zadnjih letih stopil tudi pred oči domače rockerske javnosti potem, ko se je pridružil na mestu stalnega klaviaturista znameniti velenjski utrdbi hard rocka Šank Rock. Sicer je Sašo mož z izjemno bogatim in živopisanim glasbenim ozadjem, prekaljen mož z dolgo kilometrino in bogatimi izkušnjami. Tako je prišel naposled tudi čas, da spravi od sebe svoj samostojni studijski prvenec, ki mu je dodelil naslov »Duša«.
Sašo je na albumu »Duša«, ki deluje v celokupnem iztržku kar se energetskih vibracij tiče svečano do buditeljsko, zbral gručo zares imenitnih glasbenikov. Takšnih bi si želel za sodelavce marsikdo v studiu. Producentsko krmilo je prevzel izvrstni Martin Štibernik, ki je sam po sebi s svojo dejavnostjo sicer eden bistvenih graditeljev zvoka pravemu pop albumu slovenskega glasbenega prostora. Vsekakor je pri tem Gačnik izkoristil tudi Štibernikovo prirojeno pretanjenost za plasma izdelanih aranžmajev, kot tudi za dodatno bogatenje zvočne krajine z vpetimi programskimi vzorci in triki implementacije klaviatur, čeprav seveda, ob vokalu, prevladuje na albumu klavirska igra Saše Gačnika.
Če naštejemo ostala imena ki sodelujejo s Sašom v studiu, se pravi David Morgan, Žiga Kožar, kot bobnarja, pa naprej Robi Pikl na kitari ter basist Jani Hace, potem je jasno, da s tem izdelkom ni šale. Res, da je izdelek na prvo žogo poln prijaznih pesmic, trivialnih in predvidljivih melodij, ki razgaljajo Gačnikov glasbeno ozadje in njegova udejstvovanja še v časih pred Šank Rock, pa premore izdelek veliko noto artistične estetike. To odraža filigransko piljenje aranžmajev ter detajliranje v združevanju kratkih, lahkotnih, a jedrnato odmerjenih potez komponiranja. Ne čudi gostovanje Nuše Derende v duetu na skladbi BEAT in TI, ki na nek način s svojo prisotnostjo Sašu vrača usluge, za njegovo minulo delo, ko sta z Nušo skupaj sodelovala.
Produkcija je odlična. Polna organskih tenov ter topline, s poudarjeno bas nogo in izjemno modro razmeščenimi gradniki zvočne slike. Vokal Saše Gačnika je srednje intoniran, nagovarja vseskozi prijetno, obenem pa uspeva iztržiti v sami predstavi noto jasne podoživetosti, ob kateri sporočila v verzih poezije učinkovito oživijo. Res, da govorimo o pop albumu klasične slovenske retorike, kjer je medsebojna toleranca in izpovedna spravljivost gradnikov zvoka in aranžmajev bistvena reč, pri vzdrževanju visoko muzikalične in komponistične jedrnatosti, pa posamezniki uspejo priigrati tisti kanček manevrskega prostora, v katerem potrdijo oziroma opozorijo na svoje izjemne glasbene vrline. O pretkano dodanih programskih vzorcih Štibernika (Njej) ter njegovi produkcijski finomehaniki je že tekla beseda. Tu je Robi Pikl, ki med drugim vpne izredno lepo solažo na “lap steel” kitari (Spet si sama), medtem ko njegov Elevators pajdaš Jani Hace stopa v ospredje zlasti v “slap avanturi” znotraj funky šegavosti točke Ti in jaz. Tu sta David Morgan in Žiga Kožar, ki s prehodnimi finesami izkazujeta svoje jazzovsko podkovanost. Ob vsej tej igri, pa ni nikakršnega pretiravanja ali manevrov, da bi si kateri izmed gradnikov zvočne slike skušal priigrati dominantni položaj. Vse sobiva v veliki medsebojni toleranci. Sašov vokal je tako v središču, v kantavtorski vlogi. Zlasti stopa v centralno lego v »mehkih« točkah albuma, kot so Plavam naprej, Najin sin ter Ona nosi vse na svojih ramah, kjer prevzemajo več pobude tudi aranžmaji za klavir.
Na rep albuma so dodani trije bonus komadi, pri čemer bi bil lahko zadnji Nekaj ti moram povedat, z lahkoto tudi eden nosilnih komadov albuma, sploh za tiste poslušalce, ki vam to pot primanjkuje kitarskih decibelov. Dodatni komad je tudi Trilogija, ki jo je Sašo napisal v ruščini in z njo leta 2013 sodeloval na beloruskem Slavjanskij Bazar, ki velja za enega izmed najprestižnejših glasbenih festivalov na območju bivše Sovjetske zveze. Otvoritev albuma je ognjevita, kot nosi otvoritveni komad tudi »ognjevit« naslov (Danes ogenj, jutri led). Gre za eno najbolj dovršenih kompozicij albuma, tudi glede na kompleksnejšo strukturo (kitica, predrefren, refern). Gaduirano stopnjevanje vzdušja proti refrenu je naravnost zmagovito v tej točki, ki hipoma prevzema pozornost na albumu.
»Duša« je zelo lep in dovršen pop in rock album. Na nek način reflektira oddaljen, a v smislu slovenskega glasbenega porekla ponotranjen, sentiment popevke osemdesetih (glede na strukturo in izpovedno vibracijo). Osebno izpovedni album, v katerem je resnicoljubni Svarogov, v svojem svobodnjaškem duhu, zajel veter v polna jadra, da se poslušalcem izpove in razgali, v vsem svojem bistvu. Misija uspela.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10
Seznam skladb:
1. Danes ogenj, jutri led
2. To nisi ti
3. Ona nosi vse na svojih ramah (Najin sin 2)
4. Najin sin
5. BEAT in TI
6. Postala sva hiša
7. Spet si sama
8. Njej
9. Plavam naprej
10. V Portorožu na postaji
dodatne skladbe:
11. Nash syn
12. Trilogija (2013)
13. Nekej ti moram povedat (2013)
Zasedba:
Sašo Gačnik – vokal, klavir, klaviature, spremljevalni vokal
Robi Pikl – kitara, čarango, saz, “lap steel”
Martin Štibernik – klaviature, spremljevalni vokal
Jani Hace – bas kitara, spremljevalni vokal
David Morgan – bobni, tolkala
Žiga Kožar – bobni na skladbah št. 6., 8. in 13
GOSTUJOČA GLASBENICA:
Nuša Derenda – vokal na skladbi št. 5
